Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jože Smole, Ana Frank
Naš véliki impresionist Rihard Jakopič se je zgodaj zavedel, koliko je za slikarstvo vreden stalen in neoviran stik z javnostjo, ki pa je brez svojega lastnega razstavnega prostora nemogoč. Načrtoval je tâko razstavišče, v katerem bi poleg razstav lahko imel še svojo delavnico in šolo. Začel se je dolgoletni boj z mestnimi oblastmi, ki se je končal na današnji dan pred 110-imi leti z odprtjem prve umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Pritlično paviljonsko stavbo s tremi večjimi razstavnimi prostori in z nekaj manjšimi za Jakopičevo zasebno slikarsko šolo je na mestnem travniku ob Lattermanovem drevoredu oblikoval arhitekt Maks Fabiani. Zaradi denarnih težav je Jakopič leta 1923, čeprav je bil sposoben galerist, paviljon prodal mestu Ljubljana, to pa ga je prepustilo Narodni galeriji. Med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka razstav ni bilo, po njej pa je to dejavnost nadaljeval. Leta 1954 so propadajoči paviljon obnovili in v njem postavili nekaj odmevnih razstav.
Zaradi prestavitve železniške proge pa so leta 1962 Jakopičev paviljon, najstarejše ljubljansko umetniško razstavišče, podrli. V dobrih petih desetletjih je bilo v njem več kot dvesto razstav, poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih tudi fotografske, arhitekturne in druge.
Na prostoru, kjer je nekdaj stal paviljon, so leta 2007 postavili celopostavni kip našega vélikega slikarja Riharda Jakopiča.
—–
Politik, novinar in diplomat JOŽE SMOLE je med okupacijo kot mlad aktivist deloval v Ljubljani, leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil med drugim tudi urednik primorske izdaje »Mladine«. Po drugi svetovni vojni je bil dopisnik Tanjuga, Borbe in Radia Beograd iz New Yorka, konec šestdesetih let pa glavni urednik »Dela«. V letih od 1968 do 70 je bil osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita, nato veleposlanik na Japonskem in v Sovjetski zvezi.
Tri leta je bil tudi predsednik skupščine RTV Ljubljana, v letih od 1986 do 90 pa predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Jože Smole se je tedaj izkazal kot liberalen politik in se kot zagovornik postopne demokratizacije v Sloveniji ostro spopadel s političnimi vodstvi v drugih delih Jugoslavije. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Frankfurtu ob Maini rodila ANA FRANK, judovska deklica, ki se je med nemško okupacijo Nizozemske z družino dve leti skrivala pred nacisti na podstrešju neke hiše v Amsterdamu. Tam je začela pisati dnevnik oziroma pisma namišljeni prijateljici Kitty. S pridihom prezgodnje dozorelosti je opisovala svojo čustveno rast v nesrečnih okoliščinah, najpomembnejša pa je njena ugotovitev, da »kljub vsemu še vedno verjame, da so ljudje v srcu zares dobri«.
Dnevnik je pisala dve leti oziroma vse do takrat, ko je družino odkril gestapo in jo poslal v koncentracijsko taborišče. Vojno je preživel le Anin oče in hčerkin dnevnik, ki ga gestapo v amsterdamskem skrivališču ni našel, leta 1947 objavil z naslovom »Dnevnik iz skrivališča«. Dnevnik Ane Frank, knjiga, ki je postala simbol trpljenja Judov med drugo svetovno vojno v Nemčiji in drugje, je postal zelo uspešen in bil preveden v več kot petdeset jezikov, skrivališče družine Frank v Amsterdamu pa je postalo spominski muzej.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jože Smole, Ana Frank
Naš véliki impresionist Rihard Jakopič se je zgodaj zavedel, koliko je za slikarstvo vreden stalen in neoviran stik z javnostjo, ki pa je brez svojega lastnega razstavnega prostora nemogoč. Načrtoval je tâko razstavišče, v katerem bi poleg razstav lahko imel še svojo delavnico in šolo. Začel se je dolgoletni boj z mestnimi oblastmi, ki se je končal na današnji dan pred 110-imi leti z odprtjem prve umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Pritlično paviljonsko stavbo s tremi večjimi razstavnimi prostori in z nekaj manjšimi za Jakopičevo zasebno slikarsko šolo je na mestnem travniku ob Lattermanovem drevoredu oblikoval arhitekt Maks Fabiani. Zaradi denarnih težav je Jakopič leta 1923, čeprav je bil sposoben galerist, paviljon prodal mestu Ljubljana, to pa ga je prepustilo Narodni galeriji. Med drugo svetovno vojno zaradi kulturnega molka razstav ni bilo, po njej pa je to dejavnost nadaljeval. Leta 1954 so propadajoči paviljon obnovili in v njem postavili nekaj odmevnih razstav.
Zaradi prestavitve železniške proge pa so leta 1962 Jakopičev paviljon, najstarejše ljubljansko umetniško razstavišče, podrli. V dobrih petih desetletjih je bilo v njem več kot dvesto razstav, poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih tudi fotografske, arhitekturne in druge.
Na prostoru, kjer je nekdaj stal paviljon, so leta 2007 postavili celopostavni kip našega vélikega slikarja Riharda Jakopiča.
—–
Politik, novinar in diplomat JOŽE SMOLE je med okupacijo kot mlad aktivist deloval v Ljubljani, leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil med drugim tudi urednik primorske izdaje »Mladine«. Po drugi svetovni vojni je bil dopisnik Tanjuga, Borbe in Radia Beograd iz New Yorka, konec šestdesetih let pa glavni urednik »Dela«. V letih od 1968 do 70 je bil osebni tajnik in vodja kabineta Josipa Broza Tita, nato veleposlanik na Japonskem in v Sovjetski zvezi.
Tri leta je bil tudi predsednik skupščine RTV Ljubljana, v letih od 1986 do 90 pa predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Jože Smole se je tedaj izkazal kot liberalen politik in se kot zagovornik postopne demokratizacije v Sloveniji ostro spopadel s političnimi vodstvi v drugih delih Jugoslavije. Rodil se je na današnji dan leta 1927 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti se je v Frankfurtu ob Maini rodila ANA FRANK, judovska deklica, ki se je med nemško okupacijo Nizozemske z družino dve leti skrivala pred nacisti na podstrešju neke hiše v Amsterdamu. Tam je začela pisati dnevnik oziroma pisma namišljeni prijateljici Kitty. S pridihom prezgodnje dozorelosti je opisovala svojo čustveno rast v nesrečnih okoliščinah, najpomembnejša pa je njena ugotovitev, da »kljub vsemu še vedno verjame, da so ljudje v srcu zares dobri«.
Dnevnik je pisala dve leti oziroma vse do takrat, ko je družino odkril gestapo in jo poslal v koncentracijsko taborišče. Vojno je preživel le Anin oče in hčerkin dnevnik, ki ga gestapo v amsterdamskem skrivališču ni našel, leta 1947 objavil z naslovom »Dnevnik iz skrivališča«. Dnevnik Ane Frank, knjiga, ki je postala simbol trpljenja Judov med drugo svetovno vojno v Nemčiji in drugje, je postal zelo uspešen in bil preveden v več kot petdeset jezikov, skrivališče družine Frank v Amsterdamu pa je postalo spominski muzej.
Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof v Skopju – častitljivi božji služabnik Pravnik, zapisan planinstvu Eden naših najbolj priljubljenih pesnikov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo Znanstvenica v vinarstvu Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kritika človeški nezmernosti Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja Začetki slovenske Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Vzpon celjske plemiške rodbine »Avstrijski Rembrandt« in njegova dela na Slovenskem Pobudnik novih diagnostičnih postopkov v interni medicini
Samostan Stična – zibelka verskega in kulturnega življenja Nemec, ki se je bojeval za narodne pravice Slovencev Spodbuda planinstvu v Idriji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Deželne barve: bela, modra in rdeča Slovensko-koroški okrajni šolski nadzornik za manjšinsko šolo Brezčasna ustvarjalnost dramatika v zdravniškem poklicu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glas Mojčine pesmi iz prvega filma o Kekcu Radoslava Premrl: »Moj brat Janko - Vojko« Mariborski tovarnar – rešitelj Judov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki se je približal ljudskemu občutju Povesti o razkroju patriarhalnega življenja Strokovnjak za geotehnična vprašanja
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov