Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kritika človeški nezmernosti
Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja
Začetki slovenske Teritorialne obrambe
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in narodni buditelj Matija Prelog je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in nato delal v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Posebno pozornost je tako kot številni sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar. Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih. Najbolj pa je obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Matija Prelog se je rodil pred 210 leti (1813) v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek je najprej študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem. Konec leta 1934 mu je katoliška Nova založba izdala pesniško zbirko Zemlja, ki je v javnosti doživela zelo dober sprejem, Kocbek pa se je z njo povzpel med najvidnejše slovenske pesnike. Slišali bomo odlomek pesmi Visoka noč. Ki jo je avtor za naš radio prebral leta 1972. *Posnetek Julija 1941 se je kot krščanski socialist približal Osvobodilni fronti in se nekoliko pozneje udeležil sestanka njenega tretjega plenuma in bil potrjen kot njegov član. Ko je leta 1951 izšla njegova zbirka štirih novel Strah in pogum, so o njej razpravljali vsi najvidnejši slovenski politični forumi. Januarja naslednje leto je proti njemu nastopil tudi njegov partizanski tovariš in stanovski literarni kolega Josip Vidmar z estetsko kritiko novel, ki pa je bila izrazito politična in ideološka. Marca 1952 je skupščina Ljudske republike Slovenije Kocbeka razrešila politične funkcije in ga poslala v pokoj. Silovite obsodbe je bil znova deležen leta 1975 zaradi svojih odkritih besed o množičnem poboju domobrancev v Kočevskem rogu v intervjuju z Borisom Pahorjem v jubilejnem zborniku »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek se je rodil leta 1904 pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Stane Uršič je v Ljubljani študiral ekonomijo in bil med vojno aktivist Osvobodilne fronte ter tako kot oče in brat poslan na prisilno delo ter v nacistični zapor. Kot sin koroških plebiscitnih pregnancev je leta 1972 postal tajnik, nato podpredsednik ter od 1985 predsednik in častni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. S svojim delom je pomagal kulturni dejavnosti na Koroškem, še posebej glasbeni šoli, lutkarjem in kulturnemu društvu Jepa – Baško jezero. Leta 1988 mu je Krščanska kulturna zveza v zahvalo za pomoč podelila Janežičevo priznanje pet let pozneje pa Slovenska prosvetna zveza Drabosnjakovo priznanje. Stanko Uršič se je rodil pred 100 leti (1923) v Bačah. |
|||||
Leta 1968 so v tedanji slovenski skupščini obravnavali aktualna vprašanja narodne obrambe v Sloveniji. Po vdoru sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško je tudi v jugoslovanskem vrhu prevladalo spoznanje, da z močno centralizirano armado nasprotnika ob morebitnem napadu ne bo mogoče zaustaviti in da je treba razviti koncept splošne ljudske obrambe kot obrambni sistem, v katerem mora vsak občan dobiti svoje mesto. Za tak koncept si je slovensko politično vodstvo že dalj časa prizadevalo. Še istega leta je bila nato sprejeta zakonodaja, ki je del obrambnih pristojnosti prenesla na republike. V Sloveniji je bila ustanovljena vojaška formacija z imenom Teritorialna obramba. Njena organiziranost in prevladujoč slovenski politični vpliv sta bila zelo pomembna v času osamosvajanja in vzpostavitve državnosti.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kritika človeški nezmernosti
Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja
Začetki slovenske Teritorialne obrambe
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in narodni buditelj Matija Prelog je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in nato delal v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Posebno pozornost je tako kot številni sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar. Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih. Najbolj pa je obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Matija Prelog se je rodil pred 210 leti (1813) v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek je najprej študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem. Konec leta 1934 mu je katoliška Nova založba izdala pesniško zbirko Zemlja, ki je v javnosti doživela zelo dober sprejem, Kocbek pa se je z njo povzpel med najvidnejše slovenske pesnike. Slišali bomo odlomek pesmi Visoka noč. Ki jo je avtor za naš radio prebral leta 1972. *Posnetek Julija 1941 se je kot krščanski socialist približal Osvobodilni fronti in se nekoliko pozneje udeležil sestanka njenega tretjega plenuma in bil potrjen kot njegov član. Ko je leta 1951 izšla njegova zbirka štirih novel Strah in pogum, so o njej razpravljali vsi najvidnejši slovenski politični forumi. Januarja naslednje leto je proti njemu nastopil tudi njegov partizanski tovariš in stanovski literarni kolega Josip Vidmar z estetsko kritiko novel, ki pa je bila izrazito politična in ideološka. Marca 1952 je skupščina Ljudske republike Slovenije Kocbeka razrešila politične funkcije in ga poslala v pokoj. Silovite obsodbe je bil znova deležen leta 1975 zaradi svojih odkritih besed o množičnem poboju domobrancev v Kočevskem rogu v intervjuju z Borisom Pahorjem v jubilejnem zborniku »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek se je rodil leta 1904 pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Stane Uršič je v Ljubljani študiral ekonomijo in bil med vojno aktivist Osvobodilne fronte ter tako kot oče in brat poslan na prisilno delo ter v nacistični zapor. Kot sin koroških plebiscitnih pregnancev je leta 1972 postal tajnik, nato podpredsednik ter od 1985 predsednik in častni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. S svojim delom je pomagal kulturni dejavnosti na Koroškem, še posebej glasbeni šoli, lutkarjem in kulturnemu društvu Jepa – Baško jezero. Leta 1988 mu je Krščanska kulturna zveza v zahvalo za pomoč podelila Janežičevo priznanje pet let pozneje pa Slovenska prosvetna zveza Drabosnjakovo priznanje. Stanko Uršič se je rodil pred 100 leti (1923) v Bačah. |
|||||
Leta 1968 so v tedanji slovenski skupščini obravnavali aktualna vprašanja narodne obrambe v Sloveniji. Po vdoru sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško je tudi v jugoslovanskem vrhu prevladalo spoznanje, da z močno centralizirano armado nasprotnika ob morebitnem napadu ne bo mogoče zaustaviti in da je treba razviti koncept splošne ljudske obrambe kot obrambni sistem, v katerem mora vsak občan dobiti svoje mesto. Za tak koncept si je slovensko politično vodstvo že dalj časa prizadevalo. Še istega leta je bila nato sprejeta zakonodaja, ki je del obrambnih pristojnosti prenesla na republike. V Sloveniji je bila ustanovljena vojaška formacija z imenom Teritorialna obramba. Njena organiziranost in prevladujoč slovenski politični vpliv sta bila zelo pomembna v času osamosvajanja in vzpostavitve državnosti.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov