Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki
Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko
Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Slikarka Helena Vurnik je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila potem sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in odtlej sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila leta1882 na Dunaju.
Obsežni opus kiparja Franceta Goršeta sestavljata cerkvena in posvetna plastika, predvsem portreti, akti in žanrski motivi. Leta 1920 je začel študij na umetniški akademiji v Zagrebu ter se po diplomi in bivanju v Trstu in Gorici naselil v Ljubljani. Leta 1936 je bil ob Mihi Malešu med ustanovitelji revije Umetnost. Obvladoval je različne materiale in tehnike, delal pa je v lesu, žgani glini, kamnu, bronu, z aluminijevimi žicami, v orešcu in bakru. Kot odličen risar se je ukvarjal tudi z lesorezom in knjižno ilustracijo. Leta 1945 se je z begunci umaknil na Koroško ter se po bivanju v taboriščih in v Trstu preselil v Združene države Amerike. Na začetku sedemdesetih let je kupil Vrbnikovo domačijo v Svečah, kamor se je preselil maja pred 50 leti (1973), kjer je odprl atelje in kasneje galerijo. *Posnetek Je povedala Breda Ilich Klančnik, umetnostna zgodovinarka, upokojena sodelavka Moderne galerije v Ljubljani. Kipar France Gorše, eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega modernističnega kiparstva, se je rodil leta 1897 v Zamostecu pri Sodražici.
26. septembra 1918 je bil v Narodnem domu v Mariboru ustanovljen Narodni svet za Spodnjo Štajersko, ki je začel izvajati priprave na prevrat in priključitev Maribora k povsem samostojni, zunaj astro-ogrske monarhije oblikovani državi habsburških južnih Slovanov. Ustanovili so ga dober mesec dni po tem, ko je bil avgusta 1918 na sestanku slovenskih političnih strank v Ljubljani sprejet statut Narodnega sveta za Slovenijo in Istro. Predsedoval mu je tedanji vodilni slovenski politik in načelnik katoliške Vseslovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec. Z ustanovitvijo Narodnega sveta v Ljubljani je bilo oblikovano vrhovno politično predstavniško telo, ki je prevzelo vodenje ter opredelilo cilje slovenskega narodnega gibanja leta 1918. Dr. Anton Korošec jih je opredelil kot: »tiste državne pravice, katere je užival in izvrševal slovenski narod v svoji državi, [in] so prešle za več kot tisoč let v tuje roke.« »Samoodločba narodov nam jih bode zopet vrnila ter združila troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno veliko državo Jugoslavijo.«
Leta 1980 je glasbena skupina Laibach načrtovala z nočno plakatno akcijo lepljenja plakatov po Trbovljah in Ljubljani, koncertom in razstavo pod skupnim imenom Rdeči revirji zaznamovati svoj vstop v umetniški prostor. Vstop je bil odmeven, čeprav je skupini Laibach uspel le plakatni del načrtovane dvodnevne manifestacije. Oblasti so namreč odprtje razstave slik, kolažev, grafik in kratkih filmov študentskega kulturnega in umetniškega centra iz Ljubljane skupaj s spremljevalnim dogajanjem prepovedale. Projekt naj bi se utelesil kot ‘alternativa uradni, centralistični slovenski kulturi’ ter naj bi pretresel in predramil takrat še precej s ‘socrealizmom’ prepojene in s provincializmom uspavane rdeče revirje. Čeprav je lokalna oblast dogajanje prepovedala, je bil »nastop – ki se ni zgodil«, pravzaprav uspeh, saj je prepoved sprožila vrsto polemičnih reakcij v takratni prebujajoči se slovenski civilni družbi ter v nekaterih tiskanih in radijskih medijih.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikarka in arhitekt – zasebno in ustvarjalno z roko v roki
Ustanovitev Narodnega sveta za Štajersko
Začetki skupine Laibach in … »nastop – ki ga ni bilo«
Slikarka Helena Vurnik je na Dunaju obiskovala grafično šolo in bila potem sprejeta na specialko na likovni akademiji. Po poroki z arhitektom in urbanistom Ivanom Vurnikom se je leta 1915 preselila v Radovljico in odtlej sodelovala pri slikarskem opremljanju njegovih arhitektur. Naslikala je vrsto oltarnih slik, oblikovala bandera, mašne plašče in liturgično posodje. Njena barvita, simbolično in krasilno usmerjena umetnost je izhajala iz dediščine secesije in simbolizma, ki ju je prilagodila poduhovljenemu sakralnemu izrazu, ponekod pa tudi predstavam o tako imenovanem slovenskem nacionalnem slogu. Posvečala se je tudi risbi, posebno vinjetam za revije, in knjižni opremi. Helena Vurnik se je rodila leta1882 na Dunaju.
Obsežni opus kiparja Franceta Goršeta sestavljata cerkvena in posvetna plastika, predvsem portreti, akti in žanrski motivi. Leta 1920 je začel študij na umetniški akademiji v Zagrebu ter se po diplomi in bivanju v Trstu in Gorici naselil v Ljubljani. Leta 1936 je bil ob Mihi Malešu med ustanovitelji revije Umetnost. Obvladoval je različne materiale in tehnike, delal pa je v lesu, žgani glini, kamnu, bronu, z aluminijevimi žicami, v orešcu in bakru. Kot odličen risar se je ukvarjal tudi z lesorezom in knjižno ilustracijo. Leta 1945 se je z begunci umaknil na Koroško ter se po bivanju v taboriščih in v Trstu preselil v Združene države Amerike. Na začetku sedemdesetih let je kupil Vrbnikovo domačijo v Svečah, kamor se je preselil maja pred 50 leti (1973), kjer je odprl atelje in kasneje galerijo. *Posnetek Je povedala Breda Ilich Klančnik, umetnostna zgodovinarka, upokojena sodelavka Moderne galerije v Ljubljani. Kipar France Gorše, eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega modernističnega kiparstva, se je rodil leta 1897 v Zamostecu pri Sodražici.
26. septembra 1918 je bil v Narodnem domu v Mariboru ustanovljen Narodni svet za Spodnjo Štajersko, ki je začel izvajati priprave na prevrat in priključitev Maribora k povsem samostojni, zunaj astro-ogrske monarhije oblikovani državi habsburških južnih Slovanov. Ustanovili so ga dober mesec dni po tem, ko je bil avgusta 1918 na sestanku slovenskih političnih strank v Ljubljani sprejet statut Narodnega sveta za Slovenijo in Istro. Predsedoval mu je tedanji vodilni slovenski politik in načelnik katoliške Vseslovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec. Z ustanovitvijo Narodnega sveta v Ljubljani je bilo oblikovano vrhovno politično predstavniško telo, ki je prevzelo vodenje ter opredelilo cilje slovenskega narodnega gibanja leta 1918. Dr. Anton Korošec jih je opredelil kot: »tiste državne pravice, katere je užival in izvrševal slovenski narod v svoji državi, [in] so prešle za več kot tisoč let v tuje roke.« »Samoodločba narodov nam jih bode zopet vrnila ter združila troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno veliko državo Jugoslavijo.«
Leta 1980 je glasbena skupina Laibach načrtovala z nočno plakatno akcijo lepljenja plakatov po Trbovljah in Ljubljani, koncertom in razstavo pod skupnim imenom Rdeči revirji zaznamovati svoj vstop v umetniški prostor. Vstop je bil odmeven, čeprav je skupini Laibach uspel le plakatni del načrtovane dvodnevne manifestacije. Oblasti so namreč odprtje razstave slik, kolažev, grafik in kratkih filmov študentskega kulturnega in umetniškega centra iz Ljubljane skupaj s spremljevalnim dogajanjem prepovedale. Projekt naj bi se utelesil kot ‘alternativa uradni, centralistični slovenski kulturi’ ter naj bi pretresel in predramil takrat še precej s ‘socrealizmom’ prepojene in s provincializmom uspavane rdeče revirje. Čeprav je lokalna oblast dogajanje prepovedala, je bil »nastop – ki se ni zgodil«, pravzaprav uspeh, saj je prepoved sprožila vrsto polemičnih reakcij v takratni prebujajoči se slovenski civilni družbi ter v nekaterih tiskanih in radijskih medijih.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov