Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Alojzij Volf, Miroslav Ploj, Anton Sever

Na današnji dan leta 1782 se je rodil  škof  ANTON  ALOJZIJ  WOLF.  Po študiju teologije v Ljubljani in posvetitvi leta 1804 je bil sprva katehet v Ljubljani in Idriji, nato je postal ravnatelj škofijske pisarne, stolni kanonik, višji nadzornik ljudskih šol in leta 1816 duhovni referent za šolo pri tržaškem guberniju. Za ljubljanskega škofa je bil imenovan leta 1824.

Med njegovim vodenjem so bile ljubljanski škofiji priključene dekanije Postojna, Ilirska Bistrica in Vipava ter župnija Motnik, tako da so se meje škofije ujemale z deželnimi mejami Kranjske. Med drugim je v Ljubljani ustanovil semenišče za osemdeset revnih dijakov – Alojzijevišče, predpisal nov bogoslužni red ter v letih od 1856 do 63 organiziral in financiral nov prevod Svetega pisma v slovenščino.  Škof Anton Alojzij Wolf je v svoji zapuščini namenil tudi potrebna sredstva za izdelavo in objavo nemško-slovenskega in slovensko-nemškega slovarja.

—–

Politik  MIROSLAV  PLOJ je bil do konca prve svetovne vojne visok uradnik avstrijskega finančnega ministrstva in vrhovnega upravnega sodišča. Od leta 1902 je bil podpredsednik Slovenske zveze, od leta 1909 pa predsednik Zveze južnih Slovanov. Zgledoval se je po politiki Mladočehov ter si prizadeval za enotno nastopanje južnih Slovanov. Potegoval se je za koristi slovenskega uradništva in dijaštva, za enakopravnost slovenščine v šolah in uradih ter za slovensko univerzo. Med drugim je bil v letih od 1922 do 24 veliki župan mariborske oblasti. Miroslav Ploj se je rodil na današnji dan leta 1862 na Ptuju.

—–

Kipar in medaljer  ANTON  SEVER  je študiral na likovni akademiji na Dunaju, nato pa od leta 1920 do 1960 poučeval na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Najpomembnejši del njegovega opusa so portretne medalje in plakete, na katerih je upodobil znane slovenske osebnosti. Odlikoval se je predvsem v frontalnih upodobitvah, obvladoval pa je tudi številne druge z medaljerskimi tehnikami povezane zvrsti: izdeloval je spominske značke, priponke, embleme, reliefno malo plastiko in štukaturne okrase. Anton Sever se je rodil na današnji dan leta 1886 v Šenčurju.

—–

Auschwitz je bilo največje nemško koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno. Nacisti so ga uredili v južnopoljskem mestu  Oswiecim ob reki Visli, kakšnih 50 kilometrov zahodno od Krakova. Sâmo taborišče je bilo razdeljeno na tri glavne in na skoraj petdeset podružnic. Auschwitz-1 je bil prvotno namenjen poljskim intelektualcem in članom odporniških gibanj,  nemškim “običajnim” kriminalcem  ter Judom. Prvi transport zapornikov so vanj pripeljali na današnji dan leta 1940, nad vhodom pa se je že bočil napis “Arbeit macht frei” – “Delo osvobaja”.

V drugem taborišču, Auschwitzu-Birkenauu, je bilo hkrati lahko do sto tisoč zapornikov. To je bilo predvsem uničevalno taborišče za Jude in Slovane; v njem so bili štirje krematoriji s plinskimi celicami. V vsaki so v slabe pol ure s plinom, ciklonom B, lahko usmrtili 2.500 ljudi. V središče tega taborišča je bila speljana železniška proga, saj so večino zapornikov pripeljali v tovornih vagonih. Tretje taborišče, Auschwitz-Monowitz, je bilo delovno taborišče za nemške tovarne v okolici, v njem pa so izvajali tudi medicinske poskuse.

V Auschwitz  in njegove podružnice je  bilo v dobrih štirih letih pripeljanih približno štiri milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo štiri milijone. Taborišče so konec januarja leta 1945 osvobodile enote ruske Rdeče Armade. Zdaj je Auschwitz –Oswiecim muzej, posvečen žrtvam fašizma, postal pa je tudi del svetovne dediščine Unesca.