Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Franjo Tahi, Adolf Ribnikar, Alojz Dolhar, Gabrijel Humek
Hrvaško-štajerski graščak in vojaški poveljnik FRANJO TAHI – rodil se je okoli leta 1526 – je izviral iz madžarske velikaške družine, ki si je pridobila veliko posest. Tudi on je leta 1556 kupil najdonosnejšo in največjo zemljiško posest Štatenberg na hrvaško-slovenski meji na južnem Štajerskem. Zaradi prisvajanja sosednjih zemljišč in pobiranja nekaterih dajatev je prihajal na Štajerskem v spore s sosednjimi fevdalci, pritoževali pa so se tudi podložniki. Tahijevo nasilniško vedenje nad kmeti je bilo tudi eden izmed povodov za hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1572. Ta se je februarja naslednje leto končal s porazom upornikov in usmrtitvijo enega njihovih vodij, Matije Gubca.
—–
Politik, časnikar in gospodarstvenik ADOLF RIBNIKAR se je rodil na današnji dan leta 1880 v Logatcu. Leta 1919 je bil med ustanovitelji Jugoslovanske demokratske stranke, nato pa jo je eno leto zastopal v beograjskem narodnem predstavništvu. Bil je soustanovitelj dnevnika Jutro in pozneje njegov glavni urednik. Kot soustanovitelj je naveden tudi pri “Tiskovni zadrugi” in zadrugi “Akademski kolegij”. Časnikar Adolf Ribnikar je bil naklonjen širšim političnim povezavam, in tako je mariborski “Večernik” do okupacije leta 1941 urejal kot nadstrankarski list.
—–
Zdravnik, planinec in publicist ALOJZ DOLHAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Trstu. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1927 diplomiral in bil nato zdravnik v Trbižu. V letih med svetovnima vojnama je bil v Kanalski dolini z delom in zgledom steber slovenstva. Ob koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri partizanski upravi in se zavzemal za narodnostno pravično mejo. Slovensko planinsko društvo iz Trsta je po Alojzu Dolharju imenovalo prvi del tržaške planinske poti.
—–
GABRIJEL HUMEK je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakov. Študij je nadaljeval na zagrebški likovni akademiji, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga ter magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.
—–
FRANC ŠTURM je študij kompozicije končal na ljubljanskem konservatoriju pri Slavku Ostercu leta 1933, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval na mojstrski šoli konservatorija v Pragi. V sezoni 1939/40 je študiral dirigiranje in operno režijo v Parizu, avgusta 1943 je odšel v partizane in kmalu padel. Na začetku svoje glasbene poti je zastopal radikalni modernizem, pozneje, zlasti v partizanskih samospevih, pa se je odločil za slog, dostopnejši širšemu občinstvu. Poleg samospevov je napisal več komornih in klavirskih skladb ter kantato “De profundis” na besedilo pesnika Alojza Gradnika. Franc Šturm se je rodil na današnji dan leta1912 v Pivki.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Franjo Tahi, Adolf Ribnikar, Alojz Dolhar, Gabrijel Humek
Hrvaško-štajerski graščak in vojaški poveljnik FRANJO TAHI – rodil se je okoli leta 1526 – je izviral iz madžarske velikaške družine, ki si je pridobila veliko posest. Tudi on je leta 1556 kupil najdonosnejšo in največjo zemljiško posest Štatenberg na hrvaško-slovenski meji na južnem Štajerskem. Zaradi prisvajanja sosednjih zemljišč in pobiranja nekaterih dajatev je prihajal na Štajerskem v spore s sosednjimi fevdalci, pritoževali pa so se tudi podložniki. Tahijevo nasilniško vedenje nad kmeti je bilo tudi eden izmed povodov za hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1572. Ta se je februarja naslednje leto končal s porazom upornikov in usmrtitvijo enega njihovih vodij, Matije Gubca.
—–
Politik, časnikar in gospodarstvenik ADOLF RIBNIKAR se je rodil na današnji dan leta 1880 v Logatcu. Leta 1919 je bil med ustanovitelji Jugoslovanske demokratske stranke, nato pa jo je eno leto zastopal v beograjskem narodnem predstavništvu. Bil je soustanovitelj dnevnika Jutro in pozneje njegov glavni urednik. Kot soustanovitelj je naveden tudi pri “Tiskovni zadrugi” in zadrugi “Akademski kolegij”. Časnikar Adolf Ribnikar je bil naklonjen širšim političnim povezavam, in tako je mariborski “Večernik” do okupacije leta 1941 urejal kot nadstrankarski list.
—–
Zdravnik, planinec in publicist ALOJZ DOLHAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Trstu. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1927 diplomiral in bil nato zdravnik v Trbižu. V letih med svetovnima vojnama je bil v Kanalski dolini z delom in zgledom steber slovenstva. Ob koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri partizanski upravi in se zavzemal za narodnostno pravično mejo. Slovensko planinsko društvo iz Trsta je po Alojzu Dolharju imenovalo prvi del tržaške planinske poti.
—–
GABRIJEL HUMEK je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakov. Študij je nadaljeval na zagrebški likovni akademiji, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga ter magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.
—–
FRANC ŠTURM je študij kompozicije končal na ljubljanskem konservatoriju pri Slavku Ostercu leta 1933, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval na mojstrski šoli konservatorija v Pragi. V sezoni 1939/40 je študiral dirigiranje in operno režijo v Parizu, avgusta 1943 je odšel v partizane in kmalu padel. Na začetku svoje glasbene poti je zastopal radikalni modernizem, pozneje, zlasti v partizanskih samospevih, pa se je odločil za slog, dostopnejši širšemu občinstvu. Poleg samospevov je napisal več komornih in klavirskih skladb ter kantato “De profundis” na besedilo pesnika Alojza Gradnika. Franc Šturm se je rodil na današnji dan leta1912 v Pivki.
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov