Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

17. junij

17.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Franjo Tahi, Adolf Ribnikar, Alojz Dolhar, Gabrijel Humek

Hrvaško-štajerski graščak in vojaški poveljnik  FRANJO  TAHI  – rodil se je okoli leta 1526 – je izviral iz madžarske velikaške družine, ki si je pridobila veliko posest. Tudi on je leta 1556 kupil najdonosnejšo in največjo zemljiško posest Štatenberg na hrvaško-slovenski meji na južnem Štajerskem. Zaradi prisvajanja sosednjih zemljišč in pobiranja nekaterih dajatev je prihajal na Štajerskem v spore s sosednjimi fevdalci, pritoževali pa so se tudi podložniki. Tahijevo nasilniško vedenje nad kmeti je bilo tudi eden izmed povodov za hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1572. Ta se je februarja naslednje leto končal s porazom upornikov in usmrtitvijo enega njihovih vodij, Matije Gubca.

—–

Politik, časnikar in gospodarstvenik  ADOLF  RIBNIKAR  se je rodil na današnji dan leta 1880 v Logatcu. Leta 1919 je bil med ustanovitelji Jugoslovanske demokratske stranke, nato pa jo je eno leto zastopal v beograjskem narodnem predstavništvu. Bil je soustanovitelj dnevnika Jutro in pozneje njegov glavni urednik. Kot soustanovitelj je naveden tudi pri “Tiskovni zadrugi” in zadrugi “Akademski kolegij”. Časnikar Adolf Ribnikar je bil naklonjen širšim političnim povezavam, in tako je mariborski “Večernik” do okupacije leta 1941 urejal kot nadstrankarski list.

—–

Zdravnik, planinec in publicist  ALOJZ  DOLHAR  se je rodil na današnji dan leta 1902 v Trstu. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1927 diplomiral in bil nato zdravnik v Trbižu. V letih med svetovnima vojnama je bil v Kanalski dolini z delom in zgledom steber slovenstva. Ob koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri partizanski upravi in se zavzemal za narodnostno pravično mejo. Slovensko planinsko društvo iz Trsta je po Alojzu Dolharju imenovalo prvi del tržaške planinske poti.

—–

GABRIJEL  HUMEK  je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakov. Študij je nadaljeval na zagrebški likovni akademiji, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.

Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga ter magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.

—–

FRANC  ŠTURM  je študij kompozicije končal na ljubljanskem konservatoriju pri Slavku Ostercu leta 1933, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval na mojstrski šoli konservatorija v Pragi. V sezoni 1939/40 je študiral dirigiranje in operno režijo v Parizu, avgusta 1943 je odšel v partizane in kmalu padel. Na začetku svoje glasbene poti je zastopal radikalni modernizem, pozneje, zlasti v partizanskih samospevih, pa se je odločil za slog, dostopnejši širšemu občinstvu. Poleg samospevov je napisal več komornih in klavirskih skladb ter kantato “De profundis” na besedilo pesnika Alojza Gradnika.  Franc Šturm se je rodil na današnji dan leta1912 v Pivki.


Na današnji dan

6272 epizod

Na današnji dan

6272 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

17. junij

17.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Franjo Tahi, Adolf Ribnikar, Alojz Dolhar, Gabrijel Humek

Hrvaško-štajerski graščak in vojaški poveljnik  FRANJO  TAHI  – rodil se je okoli leta 1526 – je izviral iz madžarske velikaške družine, ki si je pridobila veliko posest. Tudi on je leta 1556 kupil najdonosnejšo in največjo zemljiško posest Štatenberg na hrvaško-slovenski meji na južnem Štajerskem. Zaradi prisvajanja sosednjih zemljišč in pobiranja nekaterih dajatev je prihajal na Štajerskem v spore s sosednjimi fevdalci, pritoževali pa so se tudi podložniki. Tahijevo nasilniško vedenje nad kmeti je bilo tudi eden izmed povodov za hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1572. Ta se je februarja naslednje leto končal s porazom upornikov in usmrtitvijo enega njihovih vodij, Matije Gubca.

—–

Politik, časnikar in gospodarstvenik  ADOLF  RIBNIKAR  se je rodil na današnji dan leta 1880 v Logatcu. Leta 1919 je bil med ustanovitelji Jugoslovanske demokratske stranke, nato pa jo je eno leto zastopal v beograjskem narodnem predstavništvu. Bil je soustanovitelj dnevnika Jutro in pozneje njegov glavni urednik. Kot soustanovitelj je naveden tudi pri “Tiskovni zadrugi” in zadrugi “Akademski kolegij”. Časnikar Adolf Ribnikar je bil naklonjen širšim političnim povezavam, in tako je mariborski “Večernik” do okupacije leta 1941 urejal kot nadstrankarski list.

—–

Zdravnik, planinec in publicist  ALOJZ  DOLHAR  se je rodil na današnji dan leta 1902 v Trstu. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1927 diplomiral in bil nato zdravnik v Trbižu. V letih med svetovnima vojnama je bil v Kanalski dolini z delom in zgledom steber slovenstva. Ob koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri partizanski upravi in se zavzemal za narodnostno pravično mejo. Slovensko planinsko društvo iz Trsta je po Alojzu Dolharju imenovalo prvi del tržaške planinske poti.

—–

GABRIJEL  HUMEK  je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakov. Študij je nadaljeval na zagrebški likovni akademiji, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.

Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga ter magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.

—–

FRANC  ŠTURM  je študij kompozicije končal na ljubljanskem konservatoriju pri Slavku Ostercu leta 1933, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval na mojstrski šoli konservatorija v Pragi. V sezoni 1939/40 je študiral dirigiranje in operno režijo v Parizu, avgusta 1943 je odšel v partizane in kmalu padel. Na začetku svoje glasbene poti je zastopal radikalni modernizem, pozneje, zlasti v partizanskih samospevih, pa se je odločil za slog, dostopnejši širšemu občinstvu. Poleg samospevov je napisal več komornih in klavirskih skladb ter kantato “De profundis” na besedilo pesnika Alojza Gradnika.  Franc Šturm se je rodil na današnji dan leta1912 v Pivki.


22.07.2024

26. julij - Radio Osvobodilne fronte (1944)

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

25. julij - prve mestne občine na Slovenskem (1934)

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

22. julij - zločin v celjskem Starem piskru (1942)

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

21. julij - Alojz Rebula (1924) pomembno ime zamejskega literarnega ustvarjanja

Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.07.2024

20. julij - Leon Štukelj in »Ave, triumphator!« (1924)

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

19. julij - Kaj imata skupnega Vertovčeva »Vinoreja« in Prešernova »Zdravljica« (1843)

Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.07.2024

18. julij - posvetitev Plečnikove cerkve Gospodovega vnebohoda v Bogojini (1954)

Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.07.2024

17. julij - Josip Boncelj (1884) eden naših prvih univerzitetnih predavateljev strojništva

Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 6 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov