Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

22. junij

22.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Milan Vidmar, Pavel Klodič

Elektrotehnik, profesor in šahist MILAN VIDMAR je bil v letih med vojnama največji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu. Njegove knjige s tega področja so ponatiskovali v nekaj svetovnih jezikih, po njih so se desetletja šolali evropski elektrotehniki. Izjemno pomemben je tudi njegov pionirski prispevek k teoriji gospodarne graditve električnih strojev.

Leta 1907 je diplomiral na strojnem oddelku Tehniške visoke šole na Dunaju (takrat je bil star  22 let), tri leta zatem pa še doktoriral z disertacijo o centrifugalnih črpalkah. Sprva je delal v Budimpešti, od leta 1913 pa je začel v Ljubljani postavljati električno industrijo; prvi veliki transformator pri nas so izdelali pod njegovim vodstvom.

Po koncu prve svetovne vojne je bil redni profesor na elektrostrojnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani, nekaj pozneje pa tudi rektor Univerze. S predlogom o poimenovanju ljubljanske univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću je preprečil odpravo nekaterih fakultet v Ljubljani, leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je “Akademija znanosti in umetnosti” dobila pridevek “Slovenska”. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili Inštitut za elektriško gospodarstvo – zdaj “Inštitut Milan Vidmar”.

Kot pisec predvsem poljudnoznanstvenih knjig sodi med naše avtorje z najobsežnejšim knjižnim opusom. Napisal je 18 znanstvenih in strokovnih knjig, 12 šahovskih, poljudnoznanstvenih in filozofskih del ter 150 strokovnih člankov, prijavil pa je še pet patentov.

Bil je tudi izvrsten šahist; mojstrski naslov je osvojil pri 21-ih letih, pet let pozneje pa je postal velemojster. Na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka leta 1927 je dosegel 4. mesto, deset let pozneje pa je zmagal na turnirju za svetovno prvenstvo v dopisnem šahu. Štejejo ga za največjega šahovskega amaterja v zgodovini, dve desetletji pa je bil med peterico najboljših šahistov na svetu. Po njem so leta 1969 poimenovali največji slovenski šahovski mednarodni turnir – memorial doktorja Milana Vidmarja.

Za svoje delo na strokovnem in šahovskem področju je prejel vrsto priznanj: častni doktorat ljubljanske Univerze, zlati doktorat dunajske Univerze, častno odlikovanje avstrijske republike ter Prešernovo in Kidričevo nagrado. Milan Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1887 se je v Trstu rodil slikar  PAVEL  KLODIČ, vitez Sabladoski. Po končanem študiju prava v Gradcu je bil sodnik, po prvi svetovni vojni pa je delal v pristaniškem poveljstvu. Že kot otrok je najraje risal ladje, zasidrane v tržaškem pristanišču. Te risbe so pravi ladijski portreti in strokovnjaki jih štejejo za dokumentarno dragocenost. Pozneje se je Pavel Klodič posvetil pastelom in slikal predvsem marine.


Na današnji dan

6272 epizod

Na današnji dan

6272 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

22. junij

22.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Milan Vidmar, Pavel Klodič

Elektrotehnik, profesor in šahist MILAN VIDMAR je bil v letih med vojnama največji strokovnjak za transformatorje v svetovnem merilu. Njegove knjige s tega področja so ponatiskovali v nekaj svetovnih jezikih, po njih so se desetletja šolali evropski elektrotehniki. Izjemno pomemben je tudi njegov pionirski prispevek k teoriji gospodarne graditve električnih strojev.

Leta 1907 je diplomiral na strojnem oddelku Tehniške visoke šole na Dunaju (takrat je bil star  22 let), tri leta zatem pa še doktoriral z disertacijo o centrifugalnih črpalkah. Sprva je delal v Budimpešti, od leta 1913 pa je začel v Ljubljani postavljati električno industrijo; prvi veliki transformator pri nas so izdelali pod njegovim vodstvom.

Po koncu prve svetovne vojne je bil redni profesor na elektrostrojnem oddelku tehniške fakultete v Ljubljani, nekaj pozneje pa tudi rektor Univerze. S predlogom o poimenovanju ljubljanske univerze po jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću je preprečil odpravo nekaterih fakultet v Ljubljani, leta 1943 pa je kot predsednik Akademije dosegel, da je “Akademija znanosti in umetnosti” dobila pridevek “Slovenska”. Po drugi svetovni vojni so na njegovo pobudo v Ljubljani ustanovili Inštitut za elektriško gospodarstvo – zdaj “Inštitut Milan Vidmar”.

Kot pisec predvsem poljudnoznanstvenih knjig sodi med naše avtorje z najobsežnejšim knjižnim opusom. Napisal je 18 znanstvenih in strokovnih knjig, 12 šahovskih, poljudnoznanstvenih in filozofskih del ter 150 strokovnih člankov, prijavil pa je še pet patentov.

Bil je tudi izvrsten šahist; mojstrski naslov je osvojil pri 21-ih letih, pet let pozneje pa je postal velemojster. Na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka leta 1927 je dosegel 4. mesto, deset let pozneje pa je zmagal na turnirju za svetovno prvenstvo v dopisnem šahu. Štejejo ga za največjega šahovskega amaterja v zgodovini, dve desetletji pa je bil med peterico najboljših šahistov na svetu. Po njem so leta 1969 poimenovali največji slovenski šahovski mednarodni turnir – memorial doktorja Milana Vidmarja.

Za svoje delo na strokovnem in šahovskem področju je prejel vrsto priznanj: častni doktorat ljubljanske Univerze, zlati doktorat dunajske Univerze, častno odlikovanje avstrijske republike ter Prešernovo in Kidričevo nagrado. Milan Vidmar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1887 se je v Trstu rodil slikar  PAVEL  KLODIČ, vitez Sabladoski. Po končanem študiju prava v Gradcu je bil sodnik, po prvi svetovni vojni pa je delal v pristaniškem poveljstvu. Že kot otrok je najraje risal ladje, zasidrane v tržaškem pristanišču. Te risbe so pravi ladijski portreti in strokovnjaki jih štejejo za dokumentarno dragocenost. Pozneje se je Pavel Klodič posvetil pastelom in slikal predvsem marine.


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov