Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ignac Koprivec

Časnikar  in  pisatelj  IGNÁC  KOPRIVEC, sprva se je imenoval Ignac Ljubec, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Drbétincih v okolici Ptuja. Nekaj časa je delal v Zagorju ob Savi in Hrastniku, nato pa je v Ljubljani izredno študiral slavistiko in pisal črtice z narodopisno in socialno tematiko. Med drugo svetovno vojno je kot aktivist Osvobodilne fronte deloval v ilegalnem odboru slovenskih kulturnih delavcev, pozneje pa je bil novinar in urednik Slovenskega partizana in propagandist na Primorskem. Po vojni je delal v uredništvu Ljudske pravice, bil urednik v založbi Kmečka knjiga in objavljal zgodbe z vojno motiviko. V razvoju njegove proze s sodobno tematiko od novel in zgodb do obsežnejših romanov postopno raste kritičnost do kolektivizacije vasi, povezane s poveličevanjem človekovega boja z zemljo. S svojimi deli je Ignac Koprivec obnovil izhodišča socialnega realizma.

—–

Na današnji dan leta 1991 je predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kučan na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije.

—–

Po močnem potresu aprila leta 1895  je Stara Ljubljana precej spremenila svojo podobo in tudi Šentjakobski trg ni bil izjema. Ob cerkvi svetega Jakoba sta ob portalu na desni in levi stala dva baročna zvonika, ki pa ju je potres tako razmajal, da so ju morali podreti; ob južni cerkveni steni so pozneje prizidali današnjega.

Sicer pa Šentjakobski ali današnji Levstikov trg velja za središče Stare Ljubljane. Janez Vajkard Valvazor omenja, da so tam že konec 13. stoletja stali rotovž, magistrat, na širokem tržnem prostoru pa vodnjak; vanj je bila voda po lesenih ceveh speljana z bližnjega Golovca. Ob vodnjaku je rasla lipa, ki pa so jo zaradi trhlosti v 17. stoletju posekali; Valvazor jo je kot študent še videl. Sicer pa je bila to tista znamenita lipa iz Prešernove pesmi “Povodni mož”, spod katere je (tako piše Valvazor) prvo nedeljo v juliju leta 1547 povodni mož s prevzetno Urško odplesal v Ljubljanico.

Ob koncu 18. stoletja so vodnjak podrli, saj je zaradi graditve Gruberjevega prekopa izgubil dotok vode z Golovca, kip Herkula, ki je stal na njem, pa shranili, ga pozneje restavrirali in zdaj je na ogled v veži magistrata. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil po Plečnikovi zamisli Šentjakobski trg z okolico prenovljen, v začetku 90-ih let pa so, da bi zapolnili praznino na sredini trga, po Valvazorjevih skicah izdelali nov vodnjak in kopijo Herkulovega kipa. Na ploščo v tlaku ob njem so napisali verze Janeza Menarta:

Dan za dnevom se vrsti,
za leti vrstijo se leta,
voda pa v loku ves čas
iskro z vodnjaka curlja.

Spomni se, kdor mimo greš:
kot voda odteka življenje,
dokler je čas, ga v dlani
hlastno zajemaj in pij!

Obnovljeni vodnjak s Herkulovim kipom na Levstikovem trgu v Ljubljani so odkrili na dan razglasitve samostojnosti Slovenije – torej na današnji dan pred 28-imi leti.