Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Janez Puh, Maks Samec, Savin Sever

Na današnji dan leta 1862 se je pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah rodil izumitelj in industrialec  JANEZ PUH. V zadnjih letih 19. stoletja je izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra.

Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. Janeza Puha je odlikovala skrb za človekovo varnost v prometu in prav zaradi tveganosti zgodnjega letalstva ni hotel razširiti svoje proizvodnje še na to področje.

—–

Doktor organske kemije MAKS SAMEC, utemeljitelj moderne kemijske znanosti in univerzitetnega študija te smeri pri Slovencih, si je pridobil svetovni sloves predvsem z raziskovalnimi dosežki v koloidni kemiji. Sprva je preučeval svetlobne razmere v različnih višinah in  zato tega leta 1905 začel letati z balonom; brez dvoma   je   bil   prvi   Slovenec,   ki   je  letal  z  balonom  zaradi znanstvenega preučevanja. Leta 1919 je začel poučevati na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in bil v letih od 1935 do 37 njen rektor. V zadnjih letih svojega delovanja je pionirsko zasnoval tudi nekatere druge perspektivne smeri kemije. Maks Samec se je rodil na današnji dan leta 1881 v Kamniku.

—–

Arhitekt  SAVIN  SEVER  sodi med vodilne predstavnike povojne slovenske arhitekture. Oblikovno občuteno in z razumevanjem za izraznost novih gradiv je prostorske zasnove spreminjal v strukturno poudarjene sestave, ki nazorno izpričujejo funkcionalno in konstruktivno celovitost arhitekturnega organizma. Njegovi najpomembnejši uresničeni projekti v Ljubljani so učne delavnice Zavoda za gluho mladino, tiskarna Mladinske knjige, poslovni stolpnici Astre in Commercea ter veleblagovnica Merkur. Gradil je še v Kranju, Novi Gorici in Črnomlju, njegovo delo pa je tudi vstopni objekt predora Karavanke. Dobil je več priznanj, med drugim nagrado Zveze arhitektov Jugoslavije, nagrado mesta Ljubljana ter Prešernovo in Plečnikovo nagrado. Savin Sever se je rodil na današnji dan leta 1927 v Krškem.

—–

Za začetek delovanja  Big  banda  Radiotelevizije  Slovenija  je  najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in fantje so imelij prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let.

Leta 1961 je Adamiča nasledil Jože Privšek, tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred. Ena stalnih kvalitet tega orkestra je med drugim tudi raznovrstnost, saj za potrebe radijskega in televizijskega programa snema – poleg džeza seveda – še filmsko, plesno, zabavno in resno glasbo. Big band Radiotelevizije Slovenija je v desetletjih svojega delovanja priredil tudi vrsto koncertov in uspešnih turnej po Evropi, posnel precej gramofonskih plošč, kaset in cedejev, predvsem pa odločilno prispeval k razvoju džeza ter instrumentalne in vokalne zabavne glasbe, pa tudi k razvoju izvirne slovenske ustvarjalnosti na teh področjih.