Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

28. junij

28.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Peter Grasselli, Peter Žmitek, Sava Sever

Politik  PETER  GRASSELLI  je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in deloma urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu.

Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta;  poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod.  Peter Grasselli se je rodil na današnji dan leta 1841 v Kranju.

—–

Slikar  PETER  ŽMITEK  –  rodil se je na današnji dan leta 1874 v Kropi  –  je slikarstvo študiral na Dunaju, v Peterburgu in Pragi ter nato v Ljubljani služboval kot profesor risanja. Bil je član umetniškega kluba slovenskih likovnih umetnikov Sava in z njim redno razstavljal. Temelj njegovega slikarstva je bil realizem, ki ga kljub približevanju impresionistični tehniki ni nikoli presegel; pripovednost je vseskozi ostala njegova značilna sestavina. Najraje je slikal žanr in krajine, pa tudi tihožitja, portrete in lovske prizore. Med prvo svetovno vojno je začela kakovost njegovih del upadati, vendar je še veliko ustvarjal, zaradi neugodnih kritik in sporov med kolegi slikarji pa se je umaknil iz javnega življenja. Peter Žmitek je tudi veliko risal in ilustriral ter pisal o umetnosti ter predaval o njej.

—–

Gledališka igralka  SAVA  SEVER  je obiskovala dramsko šolo Milana Skrbinška in se izpopolnjevala v Berlinu. Nastopala je v gledališčih v Mariboru, Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in od leta 1952 spet v ljubljanski Drami. Bila je ena najboljših interpretk intelektualnih odrskih podob iz sodobnega slovenskega in svetovnega repertoarja. Vrh je dosegla v glavnih vlogah v dramah Miroslava Krleže. Sava Sever – rodila se je na današnji dan leta 1905 na Trojanah – je dobila tudi Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan.

—–

Na današnji dan leta 1914 je pripadnik narodnorevolucionarne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika  Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Tedanja avstro-ogrska monarhija je ta atentat uporabila kot povod za napad na Srbijo čez mesec dni in tako za začetek prve svetovne vojne. Slovenske politične stranke so atentat obsojale, saj v njem niso videle dejanja, ki bi omogočilo osvoboditev manjših narodov v avstro-ogrski monarhiji

—–

Natančno pet let po sarajevskem atentatu, torej na današnji dan leta 1919, se je v Parizu začelo plenarno zasedanje predstavnikov zmagovitih držav v prvi svetovni vojni, namenjeno pripravi mirovnih pogodb s poraženimi državami. Pariška mirovna konferenca je bila pomembna za določitev državnih meja na slovenskem narodnem ozemlju. Na današnji dan je bila v Versaillesu podpisana prva mirovna pogodba, in sicer z Nemčijo. Na vsebino te pogodbe Nemčija ni mogla vplivati, zato jo je imenovala diktat iz Versaillesa.


Na današnji dan

6272 epizod

Na današnji dan

6272 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

28. junij

28.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Peter Grasselli, Peter Žmitek, Sava Sever

Politik  PETER  GRASSELLI  je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in deloma urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu.

Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta;  poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod.  Peter Grasselli se je rodil na današnji dan leta 1841 v Kranju.

—–

Slikar  PETER  ŽMITEK  –  rodil se je na današnji dan leta 1874 v Kropi  –  je slikarstvo študiral na Dunaju, v Peterburgu in Pragi ter nato v Ljubljani služboval kot profesor risanja. Bil je član umetniškega kluba slovenskih likovnih umetnikov Sava in z njim redno razstavljal. Temelj njegovega slikarstva je bil realizem, ki ga kljub približevanju impresionistični tehniki ni nikoli presegel; pripovednost je vseskozi ostala njegova značilna sestavina. Najraje je slikal žanr in krajine, pa tudi tihožitja, portrete in lovske prizore. Med prvo svetovno vojno je začela kakovost njegovih del upadati, vendar je še veliko ustvarjal, zaradi neugodnih kritik in sporov med kolegi slikarji pa se je umaknil iz javnega življenja. Peter Žmitek je tudi veliko risal in ilustriral ter pisal o umetnosti ter predaval o njej.

—–

Gledališka igralka  SAVA  SEVER  je obiskovala dramsko šolo Milana Skrbinška in se izpopolnjevala v Berlinu. Nastopala je v gledališčih v Mariboru, Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in od leta 1952 spet v ljubljanski Drami. Bila je ena najboljših interpretk intelektualnih odrskih podob iz sodobnega slovenskega in svetovnega repertoarja. Vrh je dosegla v glavnih vlogah v dramah Miroslava Krleže. Sava Sever – rodila se je na današnji dan leta 1905 na Trojanah – je dobila tudi Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan.

—–

Na današnji dan leta 1914 je pripadnik narodnorevolucionarne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika  Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Tedanja avstro-ogrska monarhija je ta atentat uporabila kot povod za napad na Srbijo čez mesec dni in tako za začetek prve svetovne vojne. Slovenske politične stranke so atentat obsojale, saj v njem niso videle dejanja, ki bi omogočilo osvoboditev manjših narodov v avstro-ogrski monarhiji

—–

Natančno pet let po sarajevskem atentatu, torej na današnji dan leta 1919, se je v Parizu začelo plenarno zasedanje predstavnikov zmagovitih držav v prvi svetovni vojni, namenjeno pripravi mirovnih pogodb s poraženimi državami. Pariška mirovna konferenca je bila pomembna za določitev državnih meja na slovenskem narodnem ozemlju. Na današnji dan je bila v Versaillesu podpisana prva mirovna pogodba, in sicer z Nemčijo. Na vsebino te pogodbe Nemčija ni mogla vplivati, zato jo je imenovala diktat iz Versaillesa.


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov