Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Peter Grasselli, Peter Žmitek, Sava Sever
Politik PETER GRASSELLI je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in deloma urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu.
Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil na današnji dan leta 1841 v Kranju.
—–
Slikar PETER ŽMITEK – rodil se je na današnji dan leta 1874 v Kropi – je slikarstvo študiral na Dunaju, v Peterburgu in Pragi ter nato v Ljubljani služboval kot profesor risanja. Bil je član umetniškega kluba slovenskih likovnih umetnikov Sava in z njim redno razstavljal. Temelj njegovega slikarstva je bil realizem, ki ga kljub približevanju impresionistični tehniki ni nikoli presegel; pripovednost je vseskozi ostala njegova značilna sestavina. Najraje je slikal žanr in krajine, pa tudi tihožitja, portrete in lovske prizore. Med prvo svetovno vojno je začela kakovost njegovih del upadati, vendar je še veliko ustvarjal, zaradi neugodnih kritik in sporov med kolegi slikarji pa se je umaknil iz javnega življenja. Peter Žmitek je tudi veliko risal in ilustriral ter pisal o umetnosti ter predaval o njej.
—–
Gledališka igralka SAVA SEVER je obiskovala dramsko šolo Milana Skrbinška in se izpopolnjevala v Berlinu. Nastopala je v gledališčih v Mariboru, Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in od leta 1952 spet v ljubljanski Drami. Bila je ena najboljših interpretk intelektualnih odrskih podob iz sodobnega slovenskega in svetovnega repertoarja. Vrh je dosegla v glavnih vlogah v dramah Miroslava Krleže. Sava Sever – rodila se je na današnji dan leta 1905 na Trojanah – je dobila tudi Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan.
—–
Na današnji dan leta 1914 je pripadnik narodnorevolucionarne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Tedanja avstro-ogrska monarhija je ta atentat uporabila kot povod za napad na Srbijo čez mesec dni in tako za začetek prve svetovne vojne. Slovenske politične stranke so atentat obsojale, saj v njem niso videle dejanja, ki bi omogočilo osvoboditev manjših narodov v avstro-ogrski monarhiji
—–
Natančno pet let po sarajevskem atentatu, torej na današnji dan leta 1919, se je v Parizu začelo plenarno zasedanje predstavnikov zmagovitih držav v prvi svetovni vojni, namenjeno pripravi mirovnih pogodb s poraženimi državami. Pariška mirovna konferenca je bila pomembna za določitev državnih meja na slovenskem narodnem ozemlju. Na današnji dan je bila v Versaillesu podpisana prva mirovna pogodba, in sicer z Nemčijo. Na vsebino te pogodbe Nemčija ni mogla vplivati, zato jo je imenovala diktat iz Versaillesa.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Peter Grasselli, Peter Žmitek, Sava Sever
Politik PETER GRASSELLI je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in deloma urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu.
Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil na današnji dan leta 1841 v Kranju.
—–
Slikar PETER ŽMITEK – rodil se je na današnji dan leta 1874 v Kropi – je slikarstvo študiral na Dunaju, v Peterburgu in Pragi ter nato v Ljubljani služboval kot profesor risanja. Bil je član umetniškega kluba slovenskih likovnih umetnikov Sava in z njim redno razstavljal. Temelj njegovega slikarstva je bil realizem, ki ga kljub približevanju impresionistični tehniki ni nikoli presegel; pripovednost je vseskozi ostala njegova značilna sestavina. Najraje je slikal žanr in krajine, pa tudi tihožitja, portrete in lovske prizore. Med prvo svetovno vojno je začela kakovost njegovih del upadati, vendar je še veliko ustvarjal, zaradi neugodnih kritik in sporov med kolegi slikarji pa se je umaknil iz javnega življenja. Peter Žmitek je tudi veliko risal in ilustriral ter pisal o umetnosti ter predaval o njej.
—–
Gledališka igralka SAVA SEVER je obiskovala dramsko šolo Milana Skrbinška in se izpopolnjevala v Berlinu. Nastopala je v gledališčih v Mariboru, Ljubljani, Beogradu, Zagrebu in od leta 1952 spet v ljubljanski Drami. Bila je ena najboljših interpretk intelektualnih odrskih podob iz sodobnega slovenskega in svetovnega repertoarja. Vrh je dosegla v glavnih vlogah v dramah Miroslava Krleže. Sava Sever – rodila se je na današnji dan leta 1905 na Trojanah – je dobila tudi Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan.
—–
Na današnji dan leta 1914 je pripadnik narodnorevolucionarne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Tedanja avstro-ogrska monarhija je ta atentat uporabila kot povod za napad na Srbijo čez mesec dni in tako za začetek prve svetovne vojne. Slovenske politične stranke so atentat obsojale, saj v njem niso videle dejanja, ki bi omogočilo osvoboditev manjših narodov v avstro-ogrski monarhiji
—–
Natančno pet let po sarajevskem atentatu, torej na današnji dan leta 1919, se je v Parizu začelo plenarno zasedanje predstavnikov zmagovitih držav v prvi svetovni vojni, namenjeno pripravi mirovnih pogodb s poraženimi državami. Pariška mirovna konferenca je bila pomembna za določitev državnih meja na slovenskem narodnem ozemlju. Na današnji dan je bila v Versaillesu podpisana prva mirovna pogodba, in sicer z Nemčijo. Na vsebino te pogodbe Nemčija ni mogla vplivati, zato jo je imenovala diktat iz Versaillesa.
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Neveljaven email naslov