Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hema Krška, Ferdo Delak, Tomaž Cerkovnik
EMA ali HEMA KRŠKA je znana predvsem kot slovenska kneginja, med vernimi pa kot svetnica. Rodila se je okoli leta 983 na Pilštanju na Štajerskem. Bila je hči grofa Engelberta in sorodnica koroškega vojvode ter poznejšega cesarja Henrika II. Na njegovem dvoru so jo tudi vzgajali. Po smrti moža, koroškega grofa Viljema II., in obeh sinov je Ema vso svojo posest, na kateri so živeli po večini Slovenci, po tedanji navadi in zaradi vneme za utrjevanje krščanstva v oglejski in salzburški nadškofiji razdelila različnim cerkvam ali pa prispevala za graditev cerkva in samostanov. Nekaj let pred smrtjo je tudi sama vstopila v enega izmed njih – na Krki na Koroškem. Tam je na današnji dan pred 974-imi leti umrla. Postopek za razglasitev Eme Krške za svetnico se je začel že v 13. stoletju, vendar je Rim odobril čaščenje svete Eme šele leta 1938. Je zavetnica krške škofije, ki ima zdaj sedež v Celovcu, in avstrijske zvezne dežele Koroške.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva za zdravje, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališki režiser, organizator in publicist FERDO DELAK je leta 1935 diplomiral na umetniški akademiji Mozarteum v Salzburgu. Bil je eden prvih slovenskih avantgardistov in gledaliških revolucionarjev, ustanovitelj Novega odra v Ljubljani in mednarodne revije Tank, obšel je skoraj vsa slovenska in jugoslovanska gledališča. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film “Triglavske strmine” in bil v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje. Po drugi svetovni vojni je bil prvi upravnik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pozneje pa tudi ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega, umetniški vodja mariborske Drame in programski šef Ljubljanskega festivala. Ferdo Delak se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gorici.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto pozneje pa je športno pot nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike. V šestih sezonah je tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo posebno uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hema Krška, Ferdo Delak, Tomaž Cerkovnik
EMA ali HEMA KRŠKA je znana predvsem kot slovenska kneginja, med vernimi pa kot svetnica. Rodila se je okoli leta 983 na Pilštanju na Štajerskem. Bila je hči grofa Engelberta in sorodnica koroškega vojvode ter poznejšega cesarja Henrika II. Na njegovem dvoru so jo tudi vzgajali. Po smrti moža, koroškega grofa Viljema II., in obeh sinov je Ema vso svojo posest, na kateri so živeli po večini Slovenci, po tedanji navadi in zaradi vneme za utrjevanje krščanstva v oglejski in salzburški nadškofiji razdelila različnim cerkvam ali pa prispevala za graditev cerkva in samostanov. Nekaj let pred smrtjo je tudi sama vstopila v enega izmed njih – na Krki na Koroškem. Tam je na današnji dan pred 974-imi leti umrla. Postopek za razglasitev Eme Krške za svetnico se je začel že v 13. stoletju, vendar je Rim odobril čaščenje svete Eme šele leta 1938. Je zavetnica krške škofije, ki ima zdaj sedež v Celovcu, in avstrijske zvezne dežele Koroške.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva za zdravje, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališki režiser, organizator in publicist FERDO DELAK je leta 1935 diplomiral na umetniški akademiji Mozarteum v Salzburgu. Bil je eden prvih slovenskih avantgardistov in gledaliških revolucionarjev, ustanovitelj Novega odra v Ljubljani in mednarodne revije Tank, obšel je skoraj vsa slovenska in jugoslovanska gledališča. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film “Triglavske strmine” in bil v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje. Po drugi svetovni vojni je bil prvi upravnik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pozneje pa tudi ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega, umetniški vodja mariborske Drame in programski šef Ljubljanskega festivala. Ferdo Delak se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gorici.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto pozneje pa je športno pot nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike. V šestih sezonah je tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo posebno uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov