Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

29. junij

29.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Hema Krška, Ferdo Delak, Tomaž Cerkovnik

EMA ali HEMA KRŠKA je znana predvsem kot slovenska kneginja, med vernimi pa kot svetnica. Rodila se je okoli leta 983 na Pilštanju na Štajerskem. Bila je hči grofa Engelberta in sorodnica koroškega vojvode ter poznejšega cesarja Henrika II. Na njegovem dvoru so jo tudi vzgajali. Po smrti moža, koroškega grofa Viljema II., in obeh sinov je Ema vso svojo posest, na kateri so živeli po večini Slovenci, po tedanji navadi in zaradi vneme za utrjevanje krščanstva v oglejski in salzburški nadškofiji razdelila različnim cerkvam ali pa prispevala za graditev cerkva in samostanov. Nekaj let pred smrtjo je tudi sama vstopila v enega izmed njih – na Krki na Koroškem. Tam je na današnji dan pred 974-imi leti umrla. Postopek za razglasitev Eme Krške za svetnico se je začel že v 13. stoletju, vendar je Rim odobril čaščenje svete Eme šele leta 1938. Je zavetnica krške škofije, ki ima zdaj sedež v  Celovcu, in avstrijske zvezne dežele Koroške.

—–

Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva za zdravje, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.

Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.

—–

Gledališki režiser, organizator in publicist  FERDO  DELAK  je leta 1935 diplomiral na umetniški akademiji Mozarteum v Salzburgu. Bil je eden prvih slovenskih avantgardistov in gledaliških revolucionarjev, ustanovitelj Novega odra v Ljubljani in mednarodne revije Tank, obšel je skoraj vsa slovenska in jugoslovanska gledališča. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film “Triglavske strmine” in bil v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje. Po drugi svetovni vojni je bil prvi upravnik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pozneje pa tudi ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega, umetniški vodja mariborske Drame in programski šef Ljubljanskega festivala. Ferdo Delak se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gorici.

—–

Smučar in trener  TOMAŽ  CERKOVNIK  je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto pozneje pa je športno pot  nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike. V šestih sezonah je tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo posebno uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.


Na današnji dan

6240 epizod

Na današnji dan

6240 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

29. junij

29.06.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Hema Krška, Ferdo Delak, Tomaž Cerkovnik

EMA ali HEMA KRŠKA je znana predvsem kot slovenska kneginja, med vernimi pa kot svetnica. Rodila se je okoli leta 983 na Pilštanju na Štajerskem. Bila je hči grofa Engelberta in sorodnica koroškega vojvode ter poznejšega cesarja Henrika II. Na njegovem dvoru so jo tudi vzgajali. Po smrti moža, koroškega grofa Viljema II., in obeh sinov je Ema vso svojo posest, na kateri so živeli po večini Slovenci, po tedanji navadi in zaradi vneme za utrjevanje krščanstva v oglejski in salzburški nadškofiji razdelila različnim cerkvam ali pa prispevala za graditev cerkva in samostanov. Nekaj let pred smrtjo je tudi sama vstopila v enega izmed njih – na Krki na Koroškem. Tam je na današnji dan pred 974-imi leti umrla. Postopek za razglasitev Eme Krške za svetnico se je začel že v 13. stoletju, vendar je Rim odobril čaščenje svete Eme šele leta 1938. Je zavetnica krške škofije, ki ima zdaj sedež v  Celovcu, in avstrijske zvezne dežele Koroške.

—–

Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in škodljiva za zdravje, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.

Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.

—–

Gledališki režiser, organizator in publicist  FERDO  DELAK  je leta 1935 diplomiral na umetniški akademiji Mozarteum v Salzburgu. Bil je eden prvih slovenskih avantgardistov in gledaliških revolucionarjev, ustanovitelj Novega odra v Ljubljani in mednarodne revije Tank, obšel je skoraj vsa slovenska in jugoslovanska gledališča. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film “Triglavske strmine” in bil v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje. Po drugi svetovni vojni je bil prvi upravnik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pozneje pa tudi ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega, umetniški vodja mariborske Drame in programski šef Ljubljanskega festivala. Ferdo Delak se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gorici.

—–

Smučar in trener  TOMAŽ  CERKOVNIK  je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto pozneje pa je športno pot  nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike. V šestih sezonah je tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo posebno uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov