Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

2. julij

02.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Valentin Rožič, Miroslav Štumberger, Ciril Drekonja, Majda Sepe

Publicist in politik VALENTIN ROŽIČ se je rodil na današnji dan leta 1878 na Trojici pri Domžalah. Leta 1908 je v Gradcu doktoriral iz zgodovine in geografije. Bil je tajnik Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, od leta 1910 pa Mohorjeve družbe v Celovcu. Po prvi svetovni vojni je sodeloval v bojih za severno mejo in bil konfiniran na Koroškem. Več let je preučeval položaj koroških Slovencev in objavil pet publikacij o tem. Kralj Aleksander Karadjordjević ga je leta  1932 imenoval za senatorja. V senatu je vzbudil največ pozornosti njegov nastop leta 1933; govoril je o nemški manjšini v Jugoslaviji in Slovencih v Avstriji. Valentin Rožič je bil zelo dejaven v slovenskih narodnoobrambnih organizacijah.

—–

MIROSLAV ŠTUMBERGER je bil pomorščak in izumitelj, danes pa se zdi pomembnejše njegovo ukvarjanje z raketami v letih od 1923 do 1925, ko je bil na tem področju v vrhu svetovnega dogajanja. Preizkusil  se je še kot letalec, podmorničar, specialist za podvodna orožja in poveljnik v mornarici, pa tudi kot izumitelj, publicist, slikar, rezbar, izdelovalec ladijskih maket in muzealec.

Štumberger je aprila 1924 med prvimi na svetu uspešno izstrelil model raketoplana, takoj potem pa mu je uspel še poskus z “zračnim torpedom”, kot je imenoval raketo. Ukvarjal se je tudi z izdelavo raketnega motorja na tekoče gorivo. Imenoval ga je “motor prihodnosti”, s katerim bo mogoče v razmeroma kratkem času doseči druge planete. Izumitelj Miroslav Štumberger se je rodil na današnji dan leta 1892 v Šmarju pri Jelšah.

—–

Na današnji dan leta 1896 se je na Temljínah na Tolminskem rodil pisatelj  CIRIL  DREKONJA.  Leta 1916 je končal učiteljišče v Ljubljani. Poučeval je v različnih primorskih krajih, nato pa je bil premeščen v Demonte v Piemontu. Leta 1929 je pobegnil v Jugoslavijo in učiteljeval po Štajerskem. Med drugo svetovno vojno je bil dvakrat aretiran, leta 1944 pa v Šentvidu pri Ljubljani ustreljen kot talec. Pisatelj Ciril Drekonja je v svojih povestih v realističnem slogu opisoval socialno-ekonomske razmere v tolminskih vaseh, znan pa je predvsem po zbiranju in urejanju ljudskih pravljic in rekov.

—–

MAJDA  SEPE  je bila iz generacije tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«.

Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je sprva nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom in z njim leta 1956 odmevno gostovala v Parizu, nekaj pozneje pa je nastopila tudi na Prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu.

Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je dobivala najvišje nagrade tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in mnoge med njimi so postale uspešnice. Majda Sepe se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.


Na današnji dan

6271 epizod

Na današnji dan

6271 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

2. julij

02.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Valentin Rožič, Miroslav Štumberger, Ciril Drekonja, Majda Sepe

Publicist in politik VALENTIN ROŽIČ se je rodil na današnji dan leta 1878 na Trojici pri Domžalah. Leta 1908 je v Gradcu doktoriral iz zgodovine in geografije. Bil je tajnik Slovenske ljudske stranke v Ljubljani, od leta 1910 pa Mohorjeve družbe v Celovcu. Po prvi svetovni vojni je sodeloval v bojih za severno mejo in bil konfiniran na Koroškem. Več let je preučeval položaj koroških Slovencev in objavil pet publikacij o tem. Kralj Aleksander Karadjordjević ga je leta  1932 imenoval za senatorja. V senatu je vzbudil največ pozornosti njegov nastop leta 1933; govoril je o nemški manjšini v Jugoslaviji in Slovencih v Avstriji. Valentin Rožič je bil zelo dejaven v slovenskih narodnoobrambnih organizacijah.

—–

MIROSLAV ŠTUMBERGER je bil pomorščak in izumitelj, danes pa se zdi pomembnejše njegovo ukvarjanje z raketami v letih od 1923 do 1925, ko je bil na tem področju v vrhu svetovnega dogajanja. Preizkusil  se je še kot letalec, podmorničar, specialist za podvodna orožja in poveljnik v mornarici, pa tudi kot izumitelj, publicist, slikar, rezbar, izdelovalec ladijskih maket in muzealec.

Štumberger je aprila 1924 med prvimi na svetu uspešno izstrelil model raketoplana, takoj potem pa mu je uspel še poskus z “zračnim torpedom”, kot je imenoval raketo. Ukvarjal se je tudi z izdelavo raketnega motorja na tekoče gorivo. Imenoval ga je “motor prihodnosti”, s katerim bo mogoče v razmeroma kratkem času doseči druge planete. Izumitelj Miroslav Štumberger se je rodil na današnji dan leta 1892 v Šmarju pri Jelšah.

—–

Na današnji dan leta 1896 se je na Temljínah na Tolminskem rodil pisatelj  CIRIL  DREKONJA.  Leta 1916 je končal učiteljišče v Ljubljani. Poučeval je v različnih primorskih krajih, nato pa je bil premeščen v Demonte v Piemontu. Leta 1929 je pobegnil v Jugoslavijo in učiteljeval po Štajerskem. Med drugo svetovno vojno je bil dvakrat aretiran, leta 1944 pa v Šentvidu pri Ljubljani ustreljen kot talec. Pisatelj Ciril Drekonja je v svojih povestih v realističnem slogu opisoval socialno-ekonomske razmere v tolminskih vaseh, znan pa je predvsem po zbiranju in urejanju ljudskih pravljic in rekov.

—–

MAJDA  SEPE  je bila iz generacije tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«.

Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je sprva nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom in z njim leta 1956 odmevno gostovala v Parizu, nekaj pozneje pa je nastopila tudi na Prvem jugoslovanskem jazzovskem festivalu na Bledu.

Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je dobivala najvišje nagrade tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in mnoge med njimi so postale uspešnice. Majda Sepe se je rodila na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.


13.04.2024

17. april - dr. Jože Rihar, prvi redni profesor čebelarstva na ljubljanski univerzi (1914)

Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

16. april - Friderik Žovneški in njegovi potomci postanejo grofje Celjski (1341)

Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.04.2024

15. april - pred 100 leti je general Rudolf Maister postal častni meščan rojstnega Kamnika

Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

14. april - nacistični izgon koroških Slovencev (1942)

Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

13. april - Oroslav Caf, zbiralec ljudskega gradiva (1814)

Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

12. april - Jože Hradil (1934) častni član madžarske akademije znanosti

Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

11. april - Zdenko Kalin, umetnik čiste kiparske forme (1911)

Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

10. april - ko se je Bled prvič pojavil v zgodovinskih virih (1004)

Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

9. april - Pavlina Pajk (1854) in nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana

Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.04.2024

8. april - prvo slovensko planinsko društvo na Štajerskem (1901)

Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

7. april - Rudolf Bukšek (1882) znameniti bariton zagrebške operne hiše

Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 11 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov