Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Bonač, Evgen Kansky, Josip Benko, Janez Lenassi
Knjigoveški podjetnik IVAN BONAČ se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. Knjigoveške obrti se je izučil doma in na potovanjih po Avstro-Ogrski in Nemčiji, samostojno knjigoveznico pa je odprl leta 1883 v Ljubljani. Delavnico je širil, jo opremil z modernimi stroji in se lotil še kartonažnega dela. 1906. leta je zgradil moderno opremljeno kartonažno tovarno v Ljubljani. Ivan Bonač je založil tudi več knjig ter odprl trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami.
—–
Na današnji dan leta 1887 se je v Varšavi rodil EVGEN KANSKY. Iz kemije je doktoriral v Berlinu, iz medicine pa v Moskvi. Od leta 1919 je delal na medicinski fakulteti v Ljubljani, najprej kot izredni, nato pa kot redni profesor za fiziologijo in fiziološko kemijo. Pet mandatnih obdobij je bil dekan te fakultete in v njenem okviru ustanovil tudi farmakološki inštitut. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v zveznem zavodu za kemične raziskave v Beogradu ter zavodu za farmacevtske raziskave v Ljubljani.
Preučeval je zlasti kemijo aminokislin in vitaminov ter fiziološke učinke strihnina in kofeina na možgane. S soprogo Ano Kansky sta bila med pionirji kemične in farmacevtske industrije na Slovenskem. Leta 1922 sta v Podgradu pri Ljubljani ustanovila kemično tovarno, v kateri so med drugim izdelovali tudi eter ter razvili postopek za pridobivanje zdravil iz zdravilnih rastlin. Evgen Kansky se je že tedaj ukvarjal z ekologijo in patentiral postopek za izkoriščanje žvepla iz tovarniških dimnih plinov.
—–
JOSIP BENKO se jerodil na današnji dan pred 130-imi leti v Téšanovcih. Med obema vojnama je bil vodilni prekmurski industrialec in lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila ABC Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 35 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu vse premoženje nacionalizirali. Na dvomljivem procesu je bil industrialec Josip Benko obtožen sodelovanja z okupatorjem in junija leta 1945 ustreljen.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Opatiji rodil kipar JANEZ LENASSI; specialko je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal leta 1956. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev na polotoku Seča pri Portorožu ter v Kostanjevici na Krki in od tedaj je sodeloval na številnih tovrstnih prireditvah doma in v tujini. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva; pri tem je posebno opazen njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko.
Med pomembne spomeniške stvaritve Janeza Lenassija sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu ter eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča ter ob 50. obletnici Luke Koper, pa tudi vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (vidimo jo lahko na portalu hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo in Sterijevo nagrado.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Bonač, Evgen Kansky, Josip Benko, Janez Lenassi
Knjigoveški podjetnik IVAN BONAČ se je rodil na današnji dan leta 1846 v Ljubljani. Knjigoveške obrti se je izučil doma in na potovanjih po Avstro-Ogrski in Nemčiji, samostojno knjigoveznico pa je odprl leta 1883 v Ljubljani. Delavnico je širil, jo opremil z modernimi stroji in se lotil še kartonažnega dela. 1906. leta je zgradil moderno opremljeno kartonažno tovarno v Ljubljani. Ivan Bonač je založil tudi več knjig ter odprl trgovino s papirjem in šolskimi potrebščinami.
—–
Na današnji dan leta 1887 se je v Varšavi rodil EVGEN KANSKY. Iz kemije je doktoriral v Berlinu, iz medicine pa v Moskvi. Od leta 1919 je delal na medicinski fakulteti v Ljubljani, najprej kot izredni, nato pa kot redni profesor za fiziologijo in fiziološko kemijo. Pet mandatnih obdobij je bil dekan te fakultete in v njenem okviru ustanovil tudi farmakološki inštitut. Po koncu druge svetovne vojne je deloval v zveznem zavodu za kemične raziskave v Beogradu ter zavodu za farmacevtske raziskave v Ljubljani.
Preučeval je zlasti kemijo aminokislin in vitaminov ter fiziološke učinke strihnina in kofeina na možgane. S soprogo Ano Kansky sta bila med pionirji kemične in farmacevtske industrije na Slovenskem. Leta 1922 sta v Podgradu pri Ljubljani ustanovila kemično tovarno, v kateri so med drugim izdelovali tudi eter ter razvili postopek za pridobivanje zdravil iz zdravilnih rastlin. Evgen Kansky se je že tedaj ukvarjal z ekologijo in patentiral postopek za izkoriščanje žvepla iz tovarniških dimnih plinov.
—–
JOSIP BENKO se jerodil na današnji dan pred 130-imi leti v Téšanovcih. Med obema vojnama je bil vodilni prekmurski industrialec in lastnik sodobne tovarne mesnih izdelkov, ki je spodbudila razvoj živinoreje v Prekmurju. Iz nje se je pozneje razvila ABC Pomurka. Ustanovil je kreditno zadrugo za trgovino in obrt in jo razvil v banko. Leta1927 je bil izvoljen za župana Murske Sobote, leta 1930 za banskega svetnika, v letih od 1932 do 35 pa je bil poslanec narodne skupščine v Beogradu. Po drugi svetovni vojni so mu vse premoženje nacionalizirali. Na dvomljivem procesu je bil industrialec Josip Benko obtožen sodelovanja z okupatorjem in junija leta 1945 ustreljen.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Opatiji rodil kipar JANEZ LENASSI; specialko je na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal leta 1956. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil sopobudnik mednarodnih kiparskih simpozijev na polotoku Seča pri Portorožu ter v Kostanjevici na Krki in od tedaj je sodeloval na številnih tovrstnih prireditvah doma in v tujini. Bil je tudi redni predavatelj na mednarodni poletni akademiji v Salzburgu. Lenassi je predstavnik abstraktnega kiparstva; pri tem je posebno opazen njegov posluh za simbiozo z značilnostmi mediteranskega okolja in izraznimi posebnostmi materiala. Predvsem v kamnu in betonu je ustvarjal malo plastiko ter spomeniško in javno plastiko.
Med pomembne spomeniške stvaritve Janeza Lenassija sodijo spomeniki Edvardu Rusjanu v Novi Gorici, padlim borcem narodnoosvobodilne vojne v Ilirski Bistrici, slovenskim pomorščakom v Portorožu ter eno njegovih zadnjih del Slavolok samostojnosti, ki so ga odkrili ob 16. obletnici odhoda vojakov Jugoslovanske armade iz koprskega pristanišča ter ob 50. obletnici Luke Koper, pa tudi vodnjaki v Portorožu, na ljubljanskih Žalah in na brionskem otoku Vanga. Ustvarjal je tudi arhitekturno plastiko (vidimo jo lahko na portalu hotela Metropol v Portorožu) in se ukvarjal z gledališko scenografijo. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada ter Jakopičevo in Sterijevo nagrado.
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov