Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kristina Šuler, Ciril Tavčar, Samo Hubad
Pesnica KRISTINA ŠULER se je rodila na današnji dan leta 1866 v Kropi. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučevala v nekaj krajih na Gorenjskem, Kranjskem in Štajerskem. Svoje prve pesmi je objavila v “Ljubljanskem zvonu”, v ženskem mesečniku “Slovenka”, pozneje pa tudi drugod. V tistih letih so jo poleg Vide Jerajeve šteli za najboljšo pesnico tedanjega časa. Njen pesniški svet je bila lirična izpoved njenega lastnega čustvenega razkroja in bolečine.
Med obema vojnama je pesniško utihnila, med narodnoosvobodilnim gibanjem pa je kot ena najstarejših aktivistk v Ljubljani (tedaj je imela 75 let) sodelovala v napisnih akcijah po mestu, pisala pesmi in jih v dneh množičnih italijanskih racij prebirala ljubljanskim aktivistom. Kristina Šuler je s pesmijo “V pričakovanju” skupaj z Otonom Župančičem, Franom Saleškim Finžgarjem, Francetom Koblarjem in Marjo Boršnik sodelovala pri slavnostni številki “Slovenskega poročevalca”, izdani 9. maja 1945.
—–
Ob petdeseti obletnici izuma fotografije je na današnji dan pred 130-imi leti profesor Ivan Šubic s kolegi v Ljubljani ustanovil “Klub fotografov amaterjev”, ta se uvršča med najzgodnejše te vrste v Evropi. V okviru kluba so prirejali fotografske tečaje in razstave. Deset let pozneje je gospodarstvenik in politik Peter Kozler ustanovil drugi klub, ki je združeval predvsem aristokrate, uradnike in meščane. Fotografi amaterji so v tistem času za fotografijo na Slovenskem pomenili osvežitev, vendar z bogastvom motivike kot s tehnično popolnostjo.
Izjemno dokumentarno vrednost imajo njihovi posnetki posledic potresa leta 1895 in obnove Ljubljane po njem. Prvi Slovenec, ki je v svoji reviji objavil fotografijo, je bil urednik literarnega lista “Dom in svet” Frančišek Lampe. Letnik te revije je poslal v dar celo samemu cesarju na Dunaj – to je zapisano v dvornem arhivu. Slovenska matica je leta 1900 v soglasju o pristopu Avstrije k Bernski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic izrecno zapisala, naj bodo poleg literarnih in umetniških te zaščite deležna tudi fotografska dela.
—–
Arhitekt in izumitelj CIRIL TAVČAR je diplomiral na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pri profesorju Jožetu Plečniku. Leta 1932 je v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo, ki se je ukvarjala predvsem z načrtovanjem pohištva, hkrati pa v Šentvidu ustanovil podjetje za umetnoobrtno pohištvo Pangos. Po drugi svetovni vojni je bil na prisilnem delu v uradu za načrtovanje Kidričevega, nato pa se je zaposlil v Zavodu za ureditev Stare Ljubljane.
Izdeloval je prenovitvene načrte (na primer za grad v Ribnici) in se ukvarjal z racionalizacijo stanovanjske graditve, z urbanističnimi vprašanji in prometno ureditvijo Ljubljane. Njegovo ustvarjanje je bilo nekje med racionalizacijo načrtovanja in fantazijo, ki je vodila v izumiteljstvo; pred vojno je med drugim načrtoval plovila prihodnosti, po vojni pa patentiral več izumov. Ciril Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Dirigent SAMO HUBAD se je v slovensko glasbeno zgodovino vpisal predvsem z močnimi in izrazitimi interpretacijami simfoničnih in opernih del ter kot izjemen poznavalec glasbenih slogov in smeri. Iz dirigiranja in kompozicije je leta 1941 diplomiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Salzburgu in Pragi.
V mladosti ga je pritegnil predvsem džez in tako je postal član prve zasedbe današnjega Big banda RTV Slovenija, ki ga je leta 1945 ustanovil Bojan Adamič, poklicno dirigentsko pot pa je začel že leta 1942 v ljubljanski Operi. V njej je bil med letoma 1948 in 52 tudi direktor. Kot šef-dirigent je deloval še v Slovenski filharmoniji, od leta 1966 do 80 pa je bil šef-dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S tem ansamblom je koncertiral doma in na tujem, bistveno pa je razširil tudi simfonični in koncertni repertoar ter z njim posnel vrsto skladb od baroka do sodobne glasbe. Med temi je vzbujala pozornost prva celotna izvedba “Črnih mask” Marija Kogoja; zanjo je dobil Prešernovo nagrado. Poleg številnih drugih nagrad in priznanj je leta 2001 prejel tudi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Samo Hubad se je rodil na današnji dan leta 1917 v Ljubljani.
6239 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kristina Šuler, Ciril Tavčar, Samo Hubad
Pesnica KRISTINA ŠULER se je rodila na današnji dan leta 1866 v Kropi. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučevala v nekaj krajih na Gorenjskem, Kranjskem in Štajerskem. Svoje prve pesmi je objavila v “Ljubljanskem zvonu”, v ženskem mesečniku “Slovenka”, pozneje pa tudi drugod. V tistih letih so jo poleg Vide Jerajeve šteli za najboljšo pesnico tedanjega časa. Njen pesniški svet je bila lirična izpoved njenega lastnega čustvenega razkroja in bolečine.
Med obema vojnama je pesniško utihnila, med narodnoosvobodilnim gibanjem pa je kot ena najstarejših aktivistk v Ljubljani (tedaj je imela 75 let) sodelovala v napisnih akcijah po mestu, pisala pesmi in jih v dneh množičnih italijanskih racij prebirala ljubljanskim aktivistom. Kristina Šuler je s pesmijo “V pričakovanju” skupaj z Otonom Župančičem, Franom Saleškim Finžgarjem, Francetom Koblarjem in Marjo Boršnik sodelovala pri slavnostni številki “Slovenskega poročevalca”, izdani 9. maja 1945.
—–
Ob petdeseti obletnici izuma fotografije je na današnji dan pred 130-imi leti profesor Ivan Šubic s kolegi v Ljubljani ustanovil “Klub fotografov amaterjev”, ta se uvršča med najzgodnejše te vrste v Evropi. V okviru kluba so prirejali fotografske tečaje in razstave. Deset let pozneje je gospodarstvenik in politik Peter Kozler ustanovil drugi klub, ki je združeval predvsem aristokrate, uradnike in meščane. Fotografi amaterji so v tistem času za fotografijo na Slovenskem pomenili osvežitev, vendar z bogastvom motivike kot s tehnično popolnostjo.
Izjemno dokumentarno vrednost imajo njihovi posnetki posledic potresa leta 1895 in obnove Ljubljane po njem. Prvi Slovenec, ki je v svoji reviji objavil fotografijo, je bil urednik literarnega lista “Dom in svet” Frančišek Lampe. Letnik te revije je poslal v dar celo samemu cesarju na Dunaj – to je zapisano v dvornem arhivu. Slovenska matica je leta 1900 v soglasju o pristopu Avstrije k Bernski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic izrecno zapisala, naj bodo poleg literarnih in umetniških te zaščite deležna tudi fotografska dela.
—–
Arhitekt in izumitelj CIRIL TAVČAR je diplomiral na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pri profesorju Jožetu Plečniku. Leta 1932 je v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo, ki se je ukvarjala predvsem z načrtovanjem pohištva, hkrati pa v Šentvidu ustanovil podjetje za umetnoobrtno pohištvo Pangos. Po drugi svetovni vojni je bil na prisilnem delu v uradu za načrtovanje Kidričevega, nato pa se je zaposlil v Zavodu za ureditev Stare Ljubljane.
Izdeloval je prenovitvene načrte (na primer za grad v Ribnici) in se ukvarjal z racionalizacijo stanovanjske graditve, z urbanističnimi vprašanji in prometno ureditvijo Ljubljane. Njegovo ustvarjanje je bilo nekje med racionalizacijo načrtovanja in fantazijo, ki je vodila v izumiteljstvo; pred vojno je med drugim načrtoval plovila prihodnosti, po vojni pa patentiral več izumov. Ciril Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Dirigent SAMO HUBAD se je v slovensko glasbeno zgodovino vpisal predvsem z močnimi in izrazitimi interpretacijami simfoničnih in opernih del ter kot izjemen poznavalec glasbenih slogov in smeri. Iz dirigiranja in kompozicije je leta 1941 diplomiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Salzburgu in Pragi.
V mladosti ga je pritegnil predvsem džez in tako je postal član prve zasedbe današnjega Big banda RTV Slovenija, ki ga je leta 1945 ustanovil Bojan Adamič, poklicno dirigentsko pot pa je začel že leta 1942 v ljubljanski Operi. V njej je bil med letoma 1948 in 52 tudi direktor. Kot šef-dirigent je deloval še v Slovenski filharmoniji, od leta 1966 do 80 pa je bil šef-dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S tem ansamblom je koncertiral doma in na tujem, bistveno pa je razširil tudi simfonični in koncertni repertoar ter z njim posnel vrsto skladb od baroka do sodobne glasbe. Med temi je vzbujala pozornost prva celotna izvedba “Črnih mask” Marija Kogoja; zanjo je dobil Prešernovo nagrado. Poleg številnih drugih nagrad in priznanj je leta 2001 prejel tudi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Samo Hubad se je rodil na današnji dan leta 1917 v Ljubljani.
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov