Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kristina Šuler, Ciril Tavčar, Samo Hubad
Pesnica KRISTINA ŠULER se je rodila na današnji dan leta 1866 v Kropi. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučevala v nekaj krajih na Gorenjskem, Kranjskem in Štajerskem. Svoje prve pesmi je objavila v “Ljubljanskem zvonu”, v ženskem mesečniku “Slovenka”, pozneje pa tudi drugod. V tistih letih so jo poleg Vide Jerajeve šteli za najboljšo pesnico tedanjega časa. Njen pesniški svet je bila lirična izpoved njenega lastnega čustvenega razkroja in bolečine.
Med obema vojnama je pesniško utihnila, med narodnoosvobodilnim gibanjem pa je kot ena najstarejših aktivistk v Ljubljani (tedaj je imela 75 let) sodelovala v napisnih akcijah po mestu, pisala pesmi in jih v dneh množičnih italijanskih racij prebirala ljubljanskim aktivistom. Kristina Šuler je s pesmijo “V pričakovanju” skupaj z Otonom Župančičem, Franom Saleškim Finžgarjem, Francetom Koblarjem in Marjo Boršnik sodelovala pri slavnostni številki “Slovenskega poročevalca”, izdani 9. maja 1945.
—–
Ob petdeseti obletnici izuma fotografije je na današnji dan pred 130-imi leti profesor Ivan Šubic s kolegi v Ljubljani ustanovil “Klub fotografov amaterjev”, ta se uvršča med najzgodnejše te vrste v Evropi. V okviru kluba so prirejali fotografske tečaje in razstave. Deset let pozneje je gospodarstvenik in politik Peter Kozler ustanovil drugi klub, ki je združeval predvsem aristokrate, uradnike in meščane. Fotografi amaterji so v tistem času za fotografijo na Slovenskem pomenili osvežitev, vendar z bogastvom motivike kot s tehnično popolnostjo.
Izjemno dokumentarno vrednost imajo njihovi posnetki posledic potresa leta 1895 in obnove Ljubljane po njem. Prvi Slovenec, ki je v svoji reviji objavil fotografijo, je bil urednik literarnega lista “Dom in svet” Frančišek Lampe. Letnik te revije je poslal v dar celo samemu cesarju na Dunaj – to je zapisano v dvornem arhivu. Slovenska matica je leta 1900 v soglasju o pristopu Avstrije k Bernski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic izrecno zapisala, naj bodo poleg literarnih in umetniških te zaščite deležna tudi fotografska dela.
—–
Arhitekt in izumitelj CIRIL TAVČAR je diplomiral na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pri profesorju Jožetu Plečniku. Leta 1932 je v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo, ki se je ukvarjala predvsem z načrtovanjem pohištva, hkrati pa v Šentvidu ustanovil podjetje za umetnoobrtno pohištvo Pangos. Po drugi svetovni vojni je bil na prisilnem delu v uradu za načrtovanje Kidričevega, nato pa se je zaposlil v Zavodu za ureditev Stare Ljubljane.
Izdeloval je prenovitvene načrte (na primer za grad v Ribnici) in se ukvarjal z racionalizacijo stanovanjske graditve, z urbanističnimi vprašanji in prometno ureditvijo Ljubljane. Njegovo ustvarjanje je bilo nekje med racionalizacijo načrtovanja in fantazijo, ki je vodila v izumiteljstvo; pred vojno je med drugim načrtoval plovila prihodnosti, po vojni pa patentiral več izumov. Ciril Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Dirigent SAMO HUBAD se je v slovensko glasbeno zgodovino vpisal predvsem z močnimi in izrazitimi interpretacijami simfoničnih in opernih del ter kot izjemen poznavalec glasbenih slogov in smeri. Iz dirigiranja in kompozicije je leta 1941 diplomiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Salzburgu in Pragi.
V mladosti ga je pritegnil predvsem džez in tako je postal član prve zasedbe današnjega Big banda RTV Slovenija, ki ga je leta 1945 ustanovil Bojan Adamič, poklicno dirigentsko pot pa je začel že leta 1942 v ljubljanski Operi. V njej je bil med letoma 1948 in 52 tudi direktor. Kot šef-dirigent je deloval še v Slovenski filharmoniji, od leta 1966 do 80 pa je bil šef-dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S tem ansamblom je koncertiral doma in na tujem, bistveno pa je razširil tudi simfonični in koncertni repertoar ter z njim posnel vrsto skladb od baroka do sodobne glasbe. Med temi je vzbujala pozornost prva celotna izvedba “Črnih mask” Marija Kogoja; zanjo je dobil Prešernovo nagrado. Poleg številnih drugih nagrad in priznanj je leta 2001 prejel tudi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Samo Hubad se je rodil na današnji dan leta 1917 v Ljubljani.
6271 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne, oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kristina Šuler, Ciril Tavčar, Samo Hubad
Pesnica KRISTINA ŠULER se je rodila na današnji dan leta 1866 v Kropi. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani je poučevala v nekaj krajih na Gorenjskem, Kranjskem in Štajerskem. Svoje prve pesmi je objavila v “Ljubljanskem zvonu”, v ženskem mesečniku “Slovenka”, pozneje pa tudi drugod. V tistih letih so jo poleg Vide Jerajeve šteli za najboljšo pesnico tedanjega časa. Njen pesniški svet je bila lirična izpoved njenega lastnega čustvenega razkroja in bolečine.
Med obema vojnama je pesniško utihnila, med narodnoosvobodilnim gibanjem pa je kot ena najstarejših aktivistk v Ljubljani (tedaj je imela 75 let) sodelovala v napisnih akcijah po mestu, pisala pesmi in jih v dneh množičnih italijanskih racij prebirala ljubljanskim aktivistom. Kristina Šuler je s pesmijo “V pričakovanju” skupaj z Otonom Župančičem, Franom Saleškim Finžgarjem, Francetom Koblarjem in Marjo Boršnik sodelovala pri slavnostni številki “Slovenskega poročevalca”, izdani 9. maja 1945.
—–
Ob petdeseti obletnici izuma fotografije je na današnji dan pred 130-imi leti profesor Ivan Šubic s kolegi v Ljubljani ustanovil “Klub fotografov amaterjev”, ta se uvršča med najzgodnejše te vrste v Evropi. V okviru kluba so prirejali fotografske tečaje in razstave. Deset let pozneje je gospodarstvenik in politik Peter Kozler ustanovil drugi klub, ki je združeval predvsem aristokrate, uradnike in meščane. Fotografi amaterji so v tistem času za fotografijo na Slovenskem pomenili osvežitev, vendar z bogastvom motivike kot s tehnično popolnostjo.
Izjemno dokumentarno vrednost imajo njihovi posnetki posledic potresa leta 1895 in obnove Ljubljane po njem. Prvi Slovenec, ki je v svoji reviji objavil fotografijo, je bil urednik literarnega lista “Dom in svet” Frančišek Lampe. Letnik te revije je poslal v dar celo samemu cesarju na Dunaj – to je zapisano v dvornem arhivu. Slovenska matica je leta 1900 v soglasju o pristopu Avstrije k Bernski konvenciji o zaščiti avtorskih pravic izrecno zapisala, naj bodo poleg literarnih in umetniških te zaščite deležna tudi fotografska dela.
—–
Arhitekt in izumitelj CIRIL TAVČAR je diplomiral na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pri profesorju Jožetu Plečniku. Leta 1932 je v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo, ki se je ukvarjala predvsem z načrtovanjem pohištva, hkrati pa v Šentvidu ustanovil podjetje za umetnoobrtno pohištvo Pangos. Po drugi svetovni vojni je bil na prisilnem delu v uradu za načrtovanje Kidričevega, nato pa se je zaposlil v Zavodu za ureditev Stare Ljubljane.
Izdeloval je prenovitvene načrte (na primer za grad v Ribnici) in se ukvarjal z racionalizacijo stanovanjske graditve, z urbanističnimi vprašanji in prometno ureditvijo Ljubljane. Njegovo ustvarjanje je bilo nekje med racionalizacijo načrtovanja in fantazijo, ki je vodila v izumiteljstvo; pred vojno je med drugim načrtoval plovila prihodnosti, po vojni pa patentiral več izumov. Ciril Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Dirigent SAMO HUBAD se je v slovensko glasbeno zgodovino vpisal predvsem z močnimi in izrazitimi interpretacijami simfoničnih in opernih del ter kot izjemen poznavalec glasbenih slogov in smeri. Iz dirigiranja in kompozicije je leta 1941 diplomiral na Glasbeni akademiji v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Salzburgu in Pragi.
V mladosti ga je pritegnil predvsem džez in tako je postal član prve zasedbe današnjega Big banda RTV Slovenija, ki ga je leta 1945 ustanovil Bojan Adamič, poklicno dirigentsko pot pa je začel že leta 1942 v ljubljanski Operi. V njej je bil med letoma 1948 in 52 tudi direktor. Kot šef-dirigent je deloval še v Slovenski filharmoniji, od leta 1966 do 80 pa je bil šef-dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S tem ansamblom je koncertiral doma in na tujem, bistveno pa je razširil tudi simfonični in koncertni repertoar ter z njim posnel vrsto skladb od baroka do sodobne glasbe. Med temi je vzbujala pozornost prva celotna izvedba “Črnih mask” Marija Kogoja; zanjo je dobil Prešernovo nagrado. Poleg številnih drugih nagrad in priznanj je leta 2001 prejel tudi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Samo Hubad se je rodil na današnji dan leta 1917 v Ljubljani.
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Neveljaven email naslov