Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

21. julij

21.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Stanko Lutman, France Filipič, Ernest Hemingway, človek prvič na luni

Zdravnik  STANKO  LUTMAN  je študiral v Zagrebu in leta 1934 opravil specialistični internistični izpit. Bil je primarij in vodja internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo; tam je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju, prešel na osvobojeno ozemlje v Bosno in postal upravnik partizanske bolnišnice na Kozari. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor. Napisal je več strokovnih člankov in dve knjigi. Stanko Lutman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu.

—–

Na današnji dan pred sto leti se je v Mariboru rodil književnik, zgodovinar in publicist  FRANCE  FILIPIČ.  Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Šentvidu pri Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Leta 1941 se je povezal z Osvobodilno fronto, leti 1944 in 45 pa prebil v nemških koncentracijskih taboriščih. Po koncu vojne se je lotil časnikarstva, leta 1956 pa postal svobodni književnik. V njegovih pesmih je taboriščna tematika postopoma prehajala v intimizem in modernistično metaforiko, vendar je ohranjala  socialni interes. Poleg pesniških zbirk je izdal še knjigo novel z naslovom Pojoči konj, pisal pa je tudi mladinsko poezijo in prozo.

V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je uredil slovensko-angleško pesniško antologijo “Neka druga dežela” in zbornik slovenskega leposlovja s tematiko koncentracijskih taborišč z naslovom “Z očmi, zazrtimi v svobodo”. Preučeval je zgodovino druge svetovne vojne in zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1952 pa napisal monografijo o Pohorskem bataljonu;  pozneje jo je še večkrat dopolnil. France Filipič je bil tudi urednik revije Dialogi, pobudnik in organizator Štatenberških pisateljskih srečanj in srečanj pisateljev alpskih dežel ter začetnik Festivala Kurirček. Za svoje življenjsko delo je prejel najvišje priznanje mesta Maribor – Glazerjevo nagrado.

—–

Ameriški pisatelj ERNEST HEMINGWAY je že s petnajstimi leti zapustil dom in šolo ter se preživljal s priložnostnimi deli. Med prvo svetovno vojno je bil vojni reporter in prostovoljec v saniteti v Italiji, bil je tudi na soški fronti; tam je bil ranjen. Pozneje, ko je bil že uveljavljen in slaven pisatelj, se je  kot vojni dopisnik udeležil španske državljanske vojne. Njegovo pripovedništvo zajema motiviko iz njegovih doživljajev, v različnih kratkih zgodbah in romanih pa je prikazoval moč človeških nagonov in globoko strast po intenzivnem življenju – marsikdaj v grobi in brutalni luči. Njegova najbolj znana dela so Komu zvoni, Zbogom, orožje ter Starec in morje, za katero je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado. Ameriški pisatelj Ernest Hemingway se je rodil na današnji dan  pred 120-imi leti.

—–

Na današnji dan pred 50-imi leti je ob dveh in 31 minut po srednjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”

Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine.  Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred pol stoletja lahko  spremljalo  približno 500 milijonov ljudi.


Na današnji dan

6272 epizod

Na današnji dan

6272 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

21. julij

21.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Stanko Lutman, France Filipič, Ernest Hemingway, človek prvič na luni

Zdravnik  STANKO  LUTMAN  je študiral v Zagrebu in leta 1934 opravil specialistični internistični izpit. Bil je primarij in vodja internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo; tam je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju, prešel na osvobojeno ozemlje v Bosno in postal upravnik partizanske bolnišnice na Kozari. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor. Napisal je več strokovnih člankov in dve knjigi. Stanko Lutman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu.

—–

Na današnji dan pred sto leti se je v Mariboru rodil književnik, zgodovinar in publicist  FRANCE  FILIPIČ.  Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Šentvidu pri Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Leta 1941 se je povezal z Osvobodilno fronto, leti 1944 in 45 pa prebil v nemških koncentracijskih taboriščih. Po koncu vojne se je lotil časnikarstva, leta 1956 pa postal svobodni književnik. V njegovih pesmih je taboriščna tematika postopoma prehajala v intimizem in modernistično metaforiko, vendar je ohranjala  socialni interes. Poleg pesniških zbirk je izdal še knjigo novel z naslovom Pojoči konj, pisal pa je tudi mladinsko poezijo in prozo.

V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je uredil slovensko-angleško pesniško antologijo “Neka druga dežela” in zbornik slovenskega leposlovja s tematiko koncentracijskih taborišč z naslovom “Z očmi, zazrtimi v svobodo”. Preučeval je zgodovino druge svetovne vojne in zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1952 pa napisal monografijo o Pohorskem bataljonu;  pozneje jo je še večkrat dopolnil. France Filipič je bil tudi urednik revije Dialogi, pobudnik in organizator Štatenberških pisateljskih srečanj in srečanj pisateljev alpskih dežel ter začetnik Festivala Kurirček. Za svoje življenjsko delo je prejel najvišje priznanje mesta Maribor – Glazerjevo nagrado.

—–

Ameriški pisatelj ERNEST HEMINGWAY je že s petnajstimi leti zapustil dom in šolo ter se preživljal s priložnostnimi deli. Med prvo svetovno vojno je bil vojni reporter in prostovoljec v saniteti v Italiji, bil je tudi na soški fronti; tam je bil ranjen. Pozneje, ko je bil že uveljavljen in slaven pisatelj, se je  kot vojni dopisnik udeležil španske državljanske vojne. Njegovo pripovedništvo zajema motiviko iz njegovih doživljajev, v različnih kratkih zgodbah in romanih pa je prikazoval moč človeških nagonov in globoko strast po intenzivnem življenju – marsikdaj v grobi in brutalni luči. Njegova najbolj znana dela so Komu zvoni, Zbogom, orožje ter Starec in morje, za katero je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado. Ameriški pisatelj Ernest Hemingway se je rodil na današnji dan  pred 120-imi leti.

—–

Na današnji dan pred 50-imi leti je ob dveh in 31 minut po srednjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”

Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine.  Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred pol stoletja lahko  spremljalo  približno 500 milijonov ljudi.


25.07.2022

Na današnji dan 25. julij

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Vroče poletje ob Soči ionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju


24.07.2022

Na današnji dan 24. julij

Prva olimpijska kolajna v slovenskih rokah Satirik jezi gospodo Geofizik preučuje potrese Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado


23.07.2022

Na današnji dan 23. julij

Metri in kilogrami namesto starih merskih poimenovanj Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. Koreografinja ter njene odrske in filmske stvaritve Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji.


22.07.2022

Na današnji dan 22. julij

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju Zločin v celjskem Starem piskru


21.07.2022

Na današnji dan 21. julij

Eden najopaznejših zamejskih pisateljev Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste Sedemdesetletna igralska kariera


20.07.2022

Na današnji dan 20. julij

Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Visu Tramvaj ob slovenski obali »Ave, triumphator!«


19.07.2022

Na današnji dan 19. julij

Utemeljitelj germanistike na mladi univerzi v Ljubljani. Od diplomata do antropologa. Ko so gorele slovenske vasi. Spodbuda Prešernu za Zdravljico.


18.07.2022

Na današnji dan 18. julij

Prvi knjižni katalog na Slovenskem Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Jugoslovanska ljudska armada v treh mesecih zapustila Slovenijo Kost jamskega medveda – najstarejša piščal


17.07.2022

Na današnji dan 17. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.07.2022

Na današnji dan 16. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.07.2022

Na današnji dan 15. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.07.2022

Na današnji dan ,14. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.07.2022

Na današnji dan 13. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.07.2022

Na današnji dan 12.7.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.07.2022

Na današnji dan, 11. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.07.2022

Na današnji dan, 10. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.07.2022

Na današnji dan, 9. julij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.07.2022

Na današnji dan 8. julij

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …


07.07.2022

Na današnji dan 7. julij

Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …


06.07.2022

Na današnji dan 6. julij

Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…


Stran 43 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov