Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Stanko Lutman, France Filipič, Ernest Hemingway, človek prvič na luni
Zdravnik STANKO LUTMAN je študiral v Zagrebu in leta 1934 opravil specialistični internistični izpit. Bil je primarij in vodja internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo; tam je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju, prešel na osvobojeno ozemlje v Bosno in postal upravnik partizanske bolnišnice na Kozari. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor. Napisal je več strokovnih člankov in dve knjigi. Stanko Lutman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu.
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Mariboru rodil književnik, zgodovinar in publicist FRANCE FILIPIČ. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Šentvidu pri Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Leta 1941 se je povezal z Osvobodilno fronto, leti 1944 in 45 pa prebil v nemških koncentracijskih taboriščih. Po koncu vojne se je lotil časnikarstva, leta 1956 pa postal svobodni književnik. V njegovih pesmih je taboriščna tematika postopoma prehajala v intimizem in modernistično metaforiko, vendar je ohranjala socialni interes. Poleg pesniških zbirk je izdal še knjigo novel z naslovom Pojoči konj, pisal pa je tudi mladinsko poezijo in prozo.
V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je uredil slovensko-angleško pesniško antologijo “Neka druga dežela” in zbornik slovenskega leposlovja s tematiko koncentracijskih taborišč z naslovom “Z očmi, zazrtimi v svobodo”. Preučeval je zgodovino druge svetovne vojne in zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1952 pa napisal monografijo o Pohorskem bataljonu; pozneje jo je še večkrat dopolnil. France Filipič je bil tudi urednik revije Dialogi, pobudnik in organizator Štatenberških pisateljskih srečanj in srečanj pisateljev alpskih dežel ter začetnik Festivala Kurirček. Za svoje življenjsko delo je prejel najvišje priznanje mesta Maribor – Glazerjevo nagrado.
—–
Ameriški pisatelj ERNEST HEMINGWAY je že s petnajstimi leti zapustil dom in šolo ter se preživljal s priložnostnimi deli. Med prvo svetovno vojno je bil vojni reporter in prostovoljec v saniteti v Italiji, bil je tudi na soški fronti; tam je bil ranjen. Pozneje, ko je bil že uveljavljen in slaven pisatelj, se je kot vojni dopisnik udeležil španske državljanske vojne. Njegovo pripovedništvo zajema motiviko iz njegovih doživljajev, v različnih kratkih zgodbah in romanih pa je prikazoval moč človeških nagonov in globoko strast po intenzivnem življenju – marsikdaj v grobi in brutalni luči. Njegova najbolj znana dela so Komu zvoni, Zbogom, orožje ter Starec in morje, za katero je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado. Ameriški pisatelj Ernest Hemingway se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti.
—–
Na današnji dan pred 50-imi leti je ob dveh in 31 minut po srednjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred pol stoletja lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Stanko Lutman, France Filipič, Ernest Hemingway, človek prvič na luni
Zdravnik STANKO LUTMAN je študiral v Zagrebu in leta 1934 opravil specialistični internistični izpit. Bil je primarij in vodja internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo; tam je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju, prešel na osvobojeno ozemlje v Bosno in postal upravnik partizanske bolnišnice na Kozari. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor. Napisal je več strokovnih člankov in dve knjigi. Stanko Lutman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu.
—–
Na današnji dan pred sto leti se je v Mariboru rodil književnik, zgodovinar in publicist FRANCE FILIPIČ. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Šentvidu pri Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Leta 1941 se je povezal z Osvobodilno fronto, leti 1944 in 45 pa prebil v nemških koncentracijskih taboriščih. Po koncu vojne se je lotil časnikarstva, leta 1956 pa postal svobodni književnik. V njegovih pesmih je taboriščna tematika postopoma prehajala v intimizem in modernistično metaforiko, vendar je ohranjala socialni interes. Poleg pesniških zbirk je izdal še knjigo novel z naslovom Pojoči konj, pisal pa je tudi mladinsko poezijo in prozo.
V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je uredil slovensko-angleško pesniško antologijo “Neka druga dežela” in zbornik slovenskega leposlovja s tematiko koncentracijskih taborišč z naslovom “Z očmi, zazrtimi v svobodo”. Preučeval je zgodovino druge svetovne vojne in zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1952 pa napisal monografijo o Pohorskem bataljonu; pozneje jo je še večkrat dopolnil. France Filipič je bil tudi urednik revije Dialogi, pobudnik in organizator Štatenberških pisateljskih srečanj in srečanj pisateljev alpskih dežel ter začetnik Festivala Kurirček. Za svoje življenjsko delo je prejel najvišje priznanje mesta Maribor – Glazerjevo nagrado.
—–
Ameriški pisatelj ERNEST HEMINGWAY je že s petnajstimi leti zapustil dom in šolo ter se preživljal s priložnostnimi deli. Med prvo svetovno vojno je bil vojni reporter in prostovoljec v saniteti v Italiji, bil je tudi na soški fronti; tam je bil ranjen. Pozneje, ko je bil že uveljavljen in slaven pisatelj, se je kot vojni dopisnik udeležil španske državljanske vojne. Njegovo pripovedništvo zajema motiviko iz njegovih doživljajev, v različnih kratkih zgodbah in romanih pa je prikazoval moč človeških nagonov in globoko strast po intenzivnem življenju – marsikdaj v grobi in brutalni luči. Njegova najbolj znana dela so Komu zvoni, Zbogom, orožje ter Starec in morje, za katero je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado. Ameriški pisatelj Ernest Hemingway se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti.
—–
Na današnji dan pred 50-imi leti je ob dveh in 31 minut po srednjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred pol stoletja lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces Začetek vojne svetovnih razsežnosti
Knjige, ki so Slovence naučile brati, ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak, utemeljitelj slovenske astronomije in Kmetijska zbornica za takratno Dravsko banovino
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi. Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah. Češki planinci in njihova koča pod Grintovci. Radio Osvobodilne fronte.
Neveljaven email naslov