Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

21. julij

21.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Stanko Lutman, France Filipič, Ernest Hemingway, človek prvič na luni

Zdravnik  STANKO  LUTMAN  je študiral v Zagrebu in leta 1934 opravil specialistični internistični izpit. Bil je primarij in vodja internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo; tam je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju, prešel na osvobojeno ozemlje v Bosno in postal upravnik partizanske bolnišnice na Kozari. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor. Napisal je več strokovnih člankov in dve knjigi. Stanko Lutman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu.

—–

Na današnji dan pred sto leti se je v Mariboru rodil književnik, zgodovinar in publicist  FRANCE  FILIPIČ.  Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Šentvidu pri Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Leta 1941 se je povezal z Osvobodilno fronto, leti 1944 in 45 pa prebil v nemških koncentracijskih taboriščih. Po koncu vojne se je lotil časnikarstva, leta 1956 pa postal svobodni književnik. V njegovih pesmih je taboriščna tematika postopoma prehajala v intimizem in modernistično metaforiko, vendar je ohranjala  socialni interes. Poleg pesniških zbirk je izdal še knjigo novel z naslovom Pojoči konj, pisal pa je tudi mladinsko poezijo in prozo.

V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je uredil slovensko-angleško pesniško antologijo “Neka druga dežela” in zbornik slovenskega leposlovja s tematiko koncentracijskih taborišč z naslovom “Z očmi, zazrtimi v svobodo”. Preučeval je zgodovino druge svetovne vojne in zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1952 pa napisal monografijo o Pohorskem bataljonu;  pozneje jo je še večkrat dopolnil. France Filipič je bil tudi urednik revije Dialogi, pobudnik in organizator Štatenberških pisateljskih srečanj in srečanj pisateljev alpskih dežel ter začetnik Festivala Kurirček. Za svoje življenjsko delo je prejel najvišje priznanje mesta Maribor – Glazerjevo nagrado.

—–

Ameriški pisatelj ERNEST HEMINGWAY je že s petnajstimi leti zapustil dom in šolo ter se preživljal s priložnostnimi deli. Med prvo svetovno vojno je bil vojni reporter in prostovoljec v saniteti v Italiji, bil je tudi na soški fronti; tam je bil ranjen. Pozneje, ko je bil že uveljavljen in slaven pisatelj, se je  kot vojni dopisnik udeležil španske državljanske vojne. Njegovo pripovedništvo zajema motiviko iz njegovih doživljajev, v različnih kratkih zgodbah in romanih pa je prikazoval moč človeških nagonov in globoko strast po intenzivnem življenju – marsikdaj v grobi in brutalni luči. Njegova najbolj znana dela so Komu zvoni, Zbogom, orožje ter Starec in morje, za katero je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado. Ameriški pisatelj Ernest Hemingway se je rodil na današnji dan  pred 120-imi leti.

—–

Na današnji dan pred 50-imi leti je ob dveh in 31 minut po srednjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”

Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine.  Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred pol stoletja lahko  spremljalo  približno 500 milijonov ljudi.


Na današnji dan

6272 epizod

Na današnji dan

6272 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

21. julij

21.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Stanko Lutman, France Filipič, Ernest Hemingway, človek prvič na luni

Zdravnik  STANKO  LUTMAN  je študiral v Zagrebu in leta 1934 opravil specialistični internistični izpit. Bil je primarij in vodja internega oddelka Splošne bolnišnice v Mariboru. Leta 1941 so ga Nemci izgnali v Srbijo; tam je začel sodelovati v narodnoosvobodilnem gibanju, prešel na osvobojeno ozemlje v Bosno in postal upravnik partizanske bolnišnice na Kozari. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor. Napisal je več strokovnih člankov in dve knjigi. Stanko Lutman se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Trstu.

—–

Na današnji dan pred sto leti se je v Mariboru rodil književnik, zgodovinar in publicist  FRANCE  FILIPIČ.  Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Šentvidu pri Ljubljani, nato pa se je zaposlil v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Leta 1941 se je povezal z Osvobodilno fronto, leti 1944 in 45 pa prebil v nemških koncentracijskih taboriščih. Po koncu vojne se je lotil časnikarstva, leta 1956 pa postal svobodni književnik. V njegovih pesmih je taboriščna tematika postopoma prehajala v intimizem in modernistično metaforiko, vendar je ohranjala  socialni interes. Poleg pesniških zbirk je izdal še knjigo novel z naslovom Pojoči konj, pisal pa je tudi mladinsko poezijo in prozo.

V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je uredil slovensko-angleško pesniško antologijo “Neka druga dežela” in zbornik slovenskega leposlovja s tematiko koncentracijskih taborišč z naslovom “Z očmi, zazrtimi v svobodo”. Preučeval je zgodovino druge svetovne vojne in zgodovino revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji, leta 1952 pa napisal monografijo o Pohorskem bataljonu;  pozneje jo je še večkrat dopolnil. France Filipič je bil tudi urednik revije Dialogi, pobudnik in organizator Štatenberških pisateljskih srečanj in srečanj pisateljev alpskih dežel ter začetnik Festivala Kurirček. Za svoje življenjsko delo je prejel najvišje priznanje mesta Maribor – Glazerjevo nagrado.

—–

Ameriški pisatelj ERNEST HEMINGWAY je že s petnajstimi leti zapustil dom in šolo ter se preživljal s priložnostnimi deli. Med prvo svetovno vojno je bil vojni reporter in prostovoljec v saniteti v Italiji, bil je tudi na soški fronti; tam je bil ranjen. Pozneje, ko je bil že uveljavljen in slaven pisatelj, se je  kot vojni dopisnik udeležil španske državljanske vojne. Njegovo pripovedništvo zajema motiviko iz njegovih doživljajev, v različnih kratkih zgodbah in romanih pa je prikazoval moč človeških nagonov in globoko strast po intenzivnem življenju – marsikdaj v grobi in brutalni luči. Njegova najbolj znana dela so Komu zvoni, Zbogom, orožje ter Starec in morje, za katero je leta 1954 dobil Nobelovo nagrado. Ameriški pisatelj Ernest Hemingway se je rodil na današnji dan  pred 120-imi leti.

—–

Na današnji dan pred 50-imi leti je ob dveh in 31 minut po srednjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”

Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine.  Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred pol stoletja lahko  spremljalo  približno 500 milijonov ljudi.


11.12.2022

12. december - prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine

Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

11. december - prispevek k raziskovanju vesolja

Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja


03.12.2022

10. december - 130 let »Teharskih plemičev ‒ “spevoigre v treh dejanjih«

»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo


03.12.2022

9. december  - v prvi vojni soborca v drugi nasprotnika

Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

8. december - 90 let od premiere filma Triglavske strmine

“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine


03.12.2022

7. december - Hamurabijev zakonik v slovenščini

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.12.2022

6. december - prve državnozborske volitve po ustavi Republike Slovenije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.12.2022

5. december - Sadnikarjev muzej v Kamniku

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

4. december - duhovna kultura koroških Slovencev

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

3. december - agronom, ki je leta 1988 vznemiril politiko

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

2. december - železnica do Kopra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

1. december - odločno zoper "miting resnice"

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

30. november - Andrej Gosar in krščanskosocialna misel

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

29. november - med literarnim in radijskim delom

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

28. november - pot do prve slovenske univerze

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

27. november - prvi patentni certifikat v samostojni državi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

26. november - Prešernov vrstnik Mariboru namenil škofijski sedež

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

25. november - začetki letalstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

24. november - prve hitrostne omejitve na naših cestah

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


23.11.2022

23. november - Dan Rudolfa Maistra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 36 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov