Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini
Pravnik po poklicu, skladatelj po duši
Prva povojna slovenska gledališka predstava v Trstu
Franc Grafenauer je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do leta 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do leta 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Po plebiscitu je ostal v Sloveniji in služboval kot upravnik na gradu Grimšče pri Gorjah na Gorenjskem. Šele leta 1926 se je lahko vrnil na Koroško. Franc Grafenauer se je rodil leta 1860 v Mostah na Koroškem.
Leta 1868 se je v Planini pri Postojni rodil pravnik in skladatelj Oskar Dev. Obiskoval je glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Glasbeno je nanj vplival že Hugolin Sattner na novomeški gimnaziji. Iz prava je diplomiral na Dunaju. Med študijem na Dunaju je bil tam zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Po diplomi je deloval kot sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru; tam je nazadnje opravljal službo deželnega sodnega svetnika. Leta 1919 je ustanovil Glasbeno matico Maribor in bil vrsto let njen predsednik in zborovodja.
Zložil je več skladb za moške in mešane zbore in samospevov s spremljavo klavirja. Slišali bomo odlomek ljudske pesmi Drumelca, Priredbo Oskarja Deva je leta 1977 zapel Oktet Gallus. *Posnetek Oskar Dev je zbral in harmoniziral veliko narodnih pesmi, med njimi več kot 400 koroških.
Po tistem, ko so fašisti julija leta 1920 požgali Narodni dom v Trstu, je za četrt stoletja ugasnilo tudi slovensko gledališko snovanje iz Trsta. 2. decembra 1945 je bila v osvobojenem Trstu, v gledališču Fenice, prva premiera, ki je na novo utemeljila slovensko gledališče. Uprizorili so kolektivno dramo v osmih slikah Jernejeva pravica po povesti Ivana Cankarja in v režiji Ferda Delaka. V prvih dveh desetletjih delovanja je na različnih prizoriščih zaživelo 169 samostojnih predstav. Šele 5. decembra 1964 so z odprtjem kulturnega doma v Petronijevi ulici tržaški Slovenci znova dobili svoj prostor za kulturno ustvarjanje.
Leta 1967 so odprli odsek železniške proge med Prešnico in Koprom. Ta odsek je zaradi strmega Kraškega roba pomenil izredno zahtevno gradbeno delo. Kako zahtevna je bila graditev Koprske proge, najbolje pove podatek, da je zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 kilometrov, višinska razlika 493 metrov in dolžina proge 31,4 kilometra; to pomeni, da sodi med zelo težke gorske proge. Številne skrite naravne ovire so zahtevale hitre in strokovne organizacijske posege. Sicer pa je bilo ta dan res samo slovesno odprtje proge, kajti prvi vlak je pripeljal v Koper že 16. novembra tistega leta. Šlo je za 40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške. Še to: na dan odprtja se je z modrim vlakom v Koper pripeljal tudi predsednik države Josip Broz Tito in ob pogledu na luko izrekel misel, ki so si jo nekateri v Kopru zapomnili. V slovenščini se je glasila: »No, ni ravno Hamburg, ampak bo ….«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini
Pravnik po poklicu, skladatelj po duši
Prva povojna slovenska gledališka predstava v Trstu
Franc Grafenauer je bil pred stoletjem eden pomembnejših slovenskih politikov na avstrijskem Koroškem. Od leta 1896 do leta 1916 je bil večkrat izvoljen v koroški deželni zbor, od leta 1907 do leta 1916 pa je kot edini slovenski poslanec v državnem zboru zastopal koristi koroških Slovencev, še posebno glede jezika in šolstva. Med drugim je bil pobudnik “Zilje”, prve podružnice Slovenskega planinskega društva na Koroškem. Med prvo svetovno vojno je zaradi rusofilstva in napovedovanja avstrijskega poraza izgubil mandat in bil obsojen na pet let zapora, vendar je bil leta 1917 pomiloščen. Dve leti pozneje je zastopal koroške Slovence v Narodni skupščini v Beogradu. Po plebiscitu je ostal v Sloveniji in služboval kot upravnik na gradu Grimšče pri Gorjah na Gorenjskem. Šele leta 1926 se je lahko vrnil na Koroško. Franc Grafenauer se je rodil leta 1860 v Mostah na Koroškem.
Leta 1868 se je v Planini pri Postojni rodil pravnik in skladatelj Oskar Dev. Obiskoval je glasbeno šolo v Novem mestu, šolo Glasbene matice v Ljubljani in akademijo na Dunaju. Tam je bil tudi zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Glasbeno je nanj vplival že Hugolin Sattner na novomeški gimnaziji. Iz prava je diplomiral na Dunaju. Med študijem na Dunaju je bil tam zborovodja društva Slovenija in Slovenskega pevskega društva. Po diplomi je deloval kot sodnik v Škofji Loki, Kranju in Mariboru; tam je nazadnje opravljal službo deželnega sodnega svetnika. Leta 1919 je ustanovil Glasbeno matico Maribor in bil vrsto let njen predsednik in zborovodja.
Zložil je več skladb za moške in mešane zbore in samospevov s spremljavo klavirja. Slišali bomo odlomek ljudske pesmi Drumelca, Priredbo Oskarja Deva je leta 1977 zapel Oktet Gallus. *Posnetek Oskar Dev je zbral in harmoniziral veliko narodnih pesmi, med njimi več kot 400 koroških.
Po tistem, ko so fašisti julija leta 1920 požgali Narodni dom v Trstu, je za četrt stoletja ugasnilo tudi slovensko gledališko snovanje iz Trsta. 2. decembra 1945 je bila v osvobojenem Trstu, v gledališču Fenice, prva premiera, ki je na novo utemeljila slovensko gledališče. Uprizorili so kolektivno dramo v osmih slikah Jernejeva pravica po povesti Ivana Cankarja in v režiji Ferda Delaka. V prvih dveh desetletjih delovanja je na različnih prizoriščih zaživelo 169 samostojnih predstav. Šele 5. decembra 1964 so z odprtjem kulturnega doma v Petronijevi ulici tržaški Slovenci znova dobili svoj prostor za kulturno ustvarjanje.
Leta 1967 so odprli odsek železniške proge med Prešnico in Koprom. Ta odsek je zaradi strmega Kraškega roba pomenil izredno zahtevno gradbeno delo. Kako zahtevna je bila graditev Koprske proge, najbolje pove podatek, da je zračna razdalja od Prešnice do Kopra 16 kilometrov, višinska razlika 493 metrov in dolžina proge 31,4 kilometra; to pomeni, da sodi med zelo težke gorske proge. Številne skrite naravne ovire so zahtevale hitre in strokovne organizacijske posege. Sicer pa je bilo ta dan res samo slovesno odprtje proge, kajti prvi vlak je pripeljal v Koper že 16. novembra tistega leta. Šlo je za 40 vagonov sladkorja iz Češkoslovaške. Še to: na dan odprtja se je z modrim vlakom v Koper pripeljal tudi predsednik države Josip Broz Tito in ob pogledu na luko izrekel misel, ki so si jo nekateri v Kopru zapomnili. V slovenščini se je glasila: »No, ni ravno Hamburg, ampak bo ….«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov