Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Osip Šest, Vlasto Hegedušič
Gledališki režiser in igralec, pripovednik, publicist in prevajalec OSIP ŠEST se je rodil na današnji dan leta 1893 v Metliki. Po gledališki šoli na Dunaju je bil igralec in režiser v ljubljanski Drami in Operi ter predavatelj na konservatoriju Glasbene matice in po letu 1945 tudi na Akademiji za glasbo. Kot režiser in prevajalec je slovenskemu občinstvu predstavil precej sodobnega evropskega dramskega repertoarja, ki ga je v duhu teatralnega gledališča sam tudi scenografsko opremljal. Osip Šest je pisal še podlistke, kozerije in značilno prigodniško-humoristično in anekdotično prozo.
—–
Regent Aleksander je na današnji dan pred sto leti podpisal teden dni prej v Začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu soglasno sprejeti “Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev”, s katerim je bila v Ljubljani ustanovljena univerza, naša najvišja znanstvena in vzgojna ustanova. Bila je avtonomna, v odnosih z državo pa v pristojnosti prosvetnega ministrstva. Od prvih osemnajstih profesorjev jih je veliko prišlo s tujih univerz, za prvega rektorja pa so izvolili matematika Josipa Plemlja. Vlada je Univerzi dodelila prostore v Deželnem dvorcu prejšnjega Kranjskega deželnega zbora na Kongresnem trgu v Ljubljani.
—–
Kostumografko in scenografko VLASTO HEGEDUŠIČ so po diplomi na Akademiji za uporabno umetnost v Zagrebu leta 1955 za eno sezono povabili v Slovensko narodno gledališče Maribor, a je tam ostala vse do svoje smrti. V teh skoraj petdesetih letih je v drami, operi in baletu pa tudi v filmih in na televiziji ustvarila blizu petsto kostumskih in scenskih kreacij. Njena pozornost je veljala predvsem oblikovanju kostumov, za katere sta značilni domišljijska razigranost in barvna sproščenost pri modernih ter kultivirana zanesljivost pri zgodovinskih slogih. Vlasta Hegedušič je gostovala tudi v tujih gledališčih ter se ukvarjala še z modo in slikarstvom. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Zagrebu.
—–
Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveniji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno tradicijo tega srednjeveškega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.
Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan leta 1937 sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Puštalskem gradu, pred 60-imi leti pa so muzejske zbirke preselili na Loški grad, kjer so na ogled še danes.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Osip Šest, Vlasto Hegedušič
Gledališki režiser in igralec, pripovednik, publicist in prevajalec OSIP ŠEST se je rodil na današnji dan leta 1893 v Metliki. Po gledališki šoli na Dunaju je bil igralec in režiser v ljubljanski Drami in Operi ter predavatelj na konservatoriju Glasbene matice in po letu 1945 tudi na Akademiji za glasbo. Kot režiser in prevajalec je slovenskemu občinstvu predstavil precej sodobnega evropskega dramskega repertoarja, ki ga je v duhu teatralnega gledališča sam tudi scenografsko opremljal. Osip Šest je pisal še podlistke, kozerije in značilno prigodniško-humoristično in anekdotično prozo.
—–
Regent Aleksander je na današnji dan pred sto leti podpisal teden dni prej v Začasnem narodnem predstavništvu v Beogradu soglasno sprejeti “Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev”, s katerim je bila v Ljubljani ustanovljena univerza, naša najvišja znanstvena in vzgojna ustanova. Bila je avtonomna, v odnosih z državo pa v pristojnosti prosvetnega ministrstva. Od prvih osemnajstih profesorjev jih je veliko prišlo s tujih univerz, za prvega rektorja pa so izvolili matematika Josipa Plemlja. Vlada je Univerzi dodelila prostore v Deželnem dvorcu prejšnjega Kranjskega deželnega zbora na Kongresnem trgu v Ljubljani.
—–
Kostumografko in scenografko VLASTO HEGEDUŠIČ so po diplomi na Akademiji za uporabno umetnost v Zagrebu leta 1955 za eno sezono povabili v Slovensko narodno gledališče Maribor, a je tam ostala vse do svoje smrti. V teh skoraj petdesetih letih je v drami, operi in baletu pa tudi v filmih in na televiziji ustvarila blizu petsto kostumskih in scenskih kreacij. Njena pozornost je veljala predvsem oblikovanju kostumov, za katere sta značilni domišljijska razigranost in barvna sproščenost pri modernih ter kultivirana zanesljivost pri zgodovinskih slogih. Vlasta Hegedušič je gostovala tudi v tujih gledališčih ter se ukvarjala še z modo in slikarstvom. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Zagrebu.
—–
Začetki muzejskega delovanja v Škofji Loki segajo v trideseta leta prejšnjega stoletja. Loški rojaki, ki so bili kot profesorji razkropljeni po vsej Sloveniji, so ob koncu šolskih počitnic leta 1936 tvorno sodelovali pri postavitvi loške obrtno-industrijske razstave. Na njej so prvič javno predstavili dokumente in predmete v zvezi z nekdanjimi obrtniškimi cehi in bogato stoletno tradicijo tega srednjeveškega upravnega, gospodarskega in kulturnega središča. Naslednje leto so se “Podnunci” (tako so namreč poimenovali geografa Franceta Planino, zgodovinarja Pavleta Blaznika in literata Tineta Debeljaka, ki so živeli v Nunski ulici pod nunskim samostanom) odločili ustanoviti mestni muzej, ki bi predstavljal zgodovinsko preteklost nekdanjega loškega gospostva.
Na ustanovnem občnem zboru Muzejskega društva so na današnji dan leta 1937 sprejeli pravila ter začeli zbirati in urejati muzejsko, arhivsko, umetnostno, folklorno in drugo gradivo. Avgusta leta 1939 so v Rotovžu na Mestnem trgu odprli muzejsko zbirko in tako je bil ustanovljen Loški muzej, ki velja za prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji. Med drugo svetovno vojno so gradivo hranili v kapucinskem samostanu, ga po njej razstavili v Puštalskem gradu, pred 60-imi leti pa so muzejske zbirke preselili na Loški grad, kjer so na ogled še danes.
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Neveljaven email naslov