Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Miroslav Zei, Portorož
Kraj Portorož je prvič omenjen leta 1251 (torej pred 768-imi leti) kot “Portus Sancta Maria de Rosa”. Kmalu je poglavitna gospodarska dejavnost tega območja postalo solinarstvo, hkrati pa so se pojavile tudi skromne oblike turizma, saj so benediktinci s slanico in solinskim blatom zdravili že v 13. stoletju. O pravem turizmu pa lahko govorimo šele po letu 1830, ko so za goste zgradili vilo Vesna in pod njo prvo kopališče na slovenski obali, na današnji dan leta 1897 pa je bil Portorož uradno razglašen za klimatsko zdravilišče.
V prvem desetletju prejšnjega stoletja so zgradili hotel Palace, ki je s svojimi blatnimi kopelmi in bazeni s slanico privabljal vse več gostov. Ti so se od leta 1902 lahko pripeljali tja že z ozkotirno železnico iz Trsta. Do prve svetovne vojne so v Portorožu zgradili tudi igralnico, več manjših hotelov in približno sto zasebnih vil.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti je doktor Ivan Šušteršič iz Toblacha na Tirolskem poslal prestolonasledniku Francu Ferdinandu memorandum, ki pomeni vrh slovenskih naporov za trialistično preureditev habsburške monarhije. V njem med drugim piše: “Združitev jugoslovanskih dežel in pokrajin v tretje državno telo v okviru monarhije je dinastična potreba, ker se tem potom ustvari uspešna protiutež zopr tri najnevarnejše sovražnike habsburške dinastije: proti madžarskemu šovinizmu in proti srbski in laški fronti.”
Nadvojvoda Franc Ferdinand je potrdil sprejem spomenice in pristavil, da jo je bral z velikim zanimanjem. Politična stvarnost pa je vendarle pokazala, da je trializem, kot si ga je predstavljal doktor Ivan Šušteršič, nekaj drugega kot trializem, ki bi bil sprejemljiv za habsburško monarhijo.
—–
Morski biolog MIROSLAV ZEI je leta 1936 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz biologije ter se zaposlil na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo. Uvedel je nov pristop k raziskovanju Jadrana in njegovega ribjega bogastva ter zagovarjal premišljeno, za populacije neškodljivo ribištvo. Njegove takratne raziskave in publikacije o ribjih naseljih v Kvarnerju in na Srednjem Jadranu so bile pionirski koraki v uveljavljanju sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju in tudi drugod po Sredozemlju. Leta 1940 je doktoriral, njegovo pomembno odkritje o zamenjavi spola pri giricah pa je postalo učna snov pri študiju primerjalne zoofiziologije.
Miroslav Zei je bil med drugim tudi redni profesor na ljubljanski biotehnični fakulteti, prvi direktor Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani ter direktor Morske biološke postaje v Piranu. Raziskoval je v Atlantskem in Indijskem oceanu ter bil v okviru Organizacije združenih narodov član več misij v Afriki. Objavil je 45 znanstvenih razprav, vrsto strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov ter petnajst knjig. Za svoje življenjsko delo in prispevek k slovenski biološki znanosti in njenemu mednarodnemu ugledu je ob svoji 90-letnici prejel Zlati red Republike Slovenije za zasluge, Univerza na Primorskem pa mu je prvemu po svoji ustanovitvi podelila častni doktorat. Miroslav Zei – uvrščajo ga med ugledne svetovne oceanografe – se je rodil na današnji dan leta 1914 v Nabrežini pri Trstu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Miroslav Zei, Portorož
Kraj Portorož je prvič omenjen leta 1251 (torej pred 768-imi leti) kot “Portus Sancta Maria de Rosa”. Kmalu je poglavitna gospodarska dejavnost tega območja postalo solinarstvo, hkrati pa so se pojavile tudi skromne oblike turizma, saj so benediktinci s slanico in solinskim blatom zdravili že v 13. stoletju. O pravem turizmu pa lahko govorimo šele po letu 1830, ko so za goste zgradili vilo Vesna in pod njo prvo kopališče na slovenski obali, na današnji dan leta 1897 pa je bil Portorož uradno razglašen za klimatsko zdravilišče.
V prvem desetletju prejšnjega stoletja so zgradili hotel Palace, ki je s svojimi blatnimi kopelmi in bazeni s slanico privabljal vse več gostov. Ti so se od leta 1902 lahko pripeljali tja že z ozkotirno železnico iz Trsta. Do prve svetovne vojne so v Portorožu zgradili tudi igralnico, več manjših hotelov in približno sto zasebnih vil.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti je doktor Ivan Šušteršič iz Toblacha na Tirolskem poslal prestolonasledniku Francu Ferdinandu memorandum, ki pomeni vrh slovenskih naporov za trialistično preureditev habsburške monarhije. V njem med drugim piše: “Združitev jugoslovanskih dežel in pokrajin v tretje državno telo v okviru monarhije je dinastična potreba, ker se tem potom ustvari uspešna protiutež zopr tri najnevarnejše sovražnike habsburške dinastije: proti madžarskemu šovinizmu in proti srbski in laški fronti.”
Nadvojvoda Franc Ferdinand je potrdil sprejem spomenice in pristavil, da jo je bral z velikim zanimanjem. Politična stvarnost pa je vendarle pokazala, da je trializem, kot si ga je predstavljal doktor Ivan Šušteršič, nekaj drugega kot trializem, ki bi bil sprejemljiv za habsburško monarhijo.
—–
Morski biolog MIROSLAV ZEI je leta 1936 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz biologije ter se zaposlil na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo. Uvedel je nov pristop k raziskovanju Jadrana in njegovega ribjega bogastva ter zagovarjal premišljeno, za populacije neškodljivo ribištvo. Njegove takratne raziskave in publikacije o ribjih naseljih v Kvarnerju in na Srednjem Jadranu so bile pionirski koraki v uveljavljanju sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju in tudi drugod po Sredozemlju. Leta 1940 je doktoriral, njegovo pomembno odkritje o zamenjavi spola pri giricah pa je postalo učna snov pri študiju primerjalne zoofiziologije.
Miroslav Zei je bil med drugim tudi redni profesor na ljubljanski biotehnični fakulteti, prvi direktor Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani ter direktor Morske biološke postaje v Piranu. Raziskoval je v Atlantskem in Indijskem oceanu ter bil v okviru Organizacije združenih narodov član več misij v Afriki. Objavil je 45 znanstvenih razprav, vrsto strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov ter petnajst knjig. Za svoje življenjsko delo in prispevek k slovenski biološki znanosti in njenemu mednarodnemu ugledu je ob svoji 90-letnici prejel Zlati red Republike Slovenije za zasluge, Univerza na Primorskem pa mu je prvemu po svoji ustanovitvi podelila častni doktorat. Miroslav Zei – uvrščajo ga med ugledne svetovne oceanografe – se je rodil na današnji dan leta 1914 v Nabrežini pri Trstu.
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov