Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Miroslav Zei, Portorož

Kraj Portorož je prvič omenjen leta 1251 (torej pred 768-imi leti) kot “Portus Sancta Maria de Rosa”. Kmalu je poglavitna gospodarska dejavnost tega območja postalo solinarstvo, hkrati pa so se pojavile tudi skromne oblike turizma, saj so benediktinci s slanico in solinskim blatom zdravili že v 13. stoletju. O pravem turizmu pa lahko govorimo šele po letu 1830, ko so za goste zgradili vilo Vesna in pod njo prvo kopališče na slovenski obali, na današnji dan leta 1897 pa je bil Portorož uradno razglašen za klimatsko zdravilišče.

V prvem desetletju prejšnjega stoletja so zgradili hotel Palace, ki je s svojimi blatnimi kopelmi in bazeni s slanico privabljal vse več gostov. Ti so se od leta 1902  lahko pripeljali tja že z ozkotirno železnico iz Trsta. Do prve svetovne vojne so v Portorožu zgradili tudi igralnico, več manjših hotelov in približno sto zasebnih vil.

—–

Na današnji dan pred 110-imi leti je doktor Ivan Šušteršič iz Toblacha na Tirolskem poslal prestolonasledniku Francu Ferdinandu memorandum, ki pomeni vrh slovenskih naporov za trialistično preureditev habsburške monarhije. V njem med drugim piše: “Združitev jugoslovanskih dežel in pokrajin v tretje državno telo v okviru monarhije je dinastična potreba, ker se tem potom ustvari uspešna protiutež zopr tri najnevarnejše sovražnike habsburške dinastije: proti madžarskemu šovinizmu in proti srbski in laški fronti.”

Nadvojvoda Franc Ferdinand  je potrdil sprejem spomenice in pristavil, da jo je bral z velikim zanimanjem. Politična stvarnost pa je vendarle pokazala, da je trializem, kot si ga je predstavljal doktor Ivan Šušteršič, nekaj drugega kot trializem, ki bi bil sprejemljiv za habsburško monarhijo.

—–

Morski  biolog  MIROSLAV  ZEI  je leta 1936 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz biologije ter se zaposlil na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo. Uvedel je nov pristop k raziskovanju Jadrana in njegovega ribjega bogastva ter zagovarjal premišljeno, za populacije neškodljivo ribištvo. Njegove takratne raziskave in publikacije o ribjih naseljih v Kvarnerju in na Srednjem Jadranu so bile pionirski koraki v uveljavljanju sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju in tudi drugod po Sredozemlju. Leta 1940 je doktoriral, njegovo pomembno odkritje o zamenjavi spola pri giricah pa je postalo učna snov pri študiju primerjalne zoofiziologije.

Miroslav Zei je bil med drugim tudi redni profesor na ljubljanski biotehnični fakulteti, prvi direktor Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani ter direktor Morske biološke postaje v Piranu. Raziskoval je v Atlantskem in Indijskem oceanu ter bil v okviru Organizacije združenih narodov član več misij v Afriki. Objavil je 45 znanstvenih razprav, vrsto strokovnih in poljudnoznanstvenih člankov ter petnajst knjig. Za svoje življenjsko delo in prispevek k slovenski biološki znanosti in njenemu mednarodnemu ugledu je ob svoji 90-letnici prejel Zlati red Republike Slovenije za zasluge, Univerza na Primorskem pa mu je prvemu po svoji ustanovitvi podelila častni doktorat. Miroslav Zei – uvrščajo ga med ugledne svetovne oceanografe – se je rodil na današnji dan leta 1914 v Nabrežini pri Trstu.