Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karel Holinsky, Lidija Andolšek Jeras, Cyril Northcote Parkinson
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
Zdravnica LIDIJA ANDOLŠEK JERAS je leta 1955 promovirala na medicinski fakuleti v Ljubljani, se pozneje specializirala za ginekologijo in porodništvo ter se posvetila predvsem študiju splava in kontracepcije. Od leta 1967 je bila direktorica Inštituta za načrtovanje družine, ki je pod njenim vodstvom postal Center Svetovne zdravstvene organizacije za klinične raziskave človeške reprodukcije. Med drugim je bila tudi direktorica Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani in dekanica na ljubljanski medicinski fakulteti.
Kot znanstvenica mednarodnega ugleda je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1994 pa še članica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Po upokojitvi je v letih 1999 do 2001 kot prva ženska opravljala ugledno funkcijo glavnega tajnika slovenske Akademije. Zdravnica Lidija Andolšek Jeras se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Grosupljem.
—–
Dela britanskega zgodovinarja in pisatelja CYRILA NORTHCOTEA PARKINSONA, v katerih je duhovito razmišljal o človeški naravi, so postala uspešnice v mnogih državah. Napisal je okoli šestdeset knjig o zgodovini, ekonomiji in človeških pomanjkljivostih, od vseh pa je najbolj znana knjiga “Parkinsonov zakon” ali “rastoča piramida”, To je bila prva knjiga o menedžmentu, napisana v humorističnem slogu. Satirično je zbodla samozadovoljno ravnanje menedžerjev v velikih podjetjih. V njej so zapisani številni zakoni, od katerih je verjetno najbolj znan tale: “Delo se širi zato, da zapolni čas, ki je na voljo za njegovo izvedbo.”
Drugi govorijo o sestankih menedžerjev: “Bolj ko je téma nepomembna, živahnejša je razprava”, ali: “Dejstvo, da so ljudje zelo zaposleni, še ne dokazuje, da imajo kaj koristnega početi”. Med njegovim aksiomi sta na primer tudi “Izdatki se večajo, da pokrijejo dohodke” in “Glavni proizvod visoko mehanizirane civilizacije je dolgčas.” Britanski zgodovinar in pisatelj Cyril Northcote Parkinson se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karel Holinsky, Lidija Andolšek Jeras, Cyril Northcote Parkinson
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
Zdravnica LIDIJA ANDOLŠEK JERAS je leta 1955 promovirala na medicinski fakuleti v Ljubljani, se pozneje specializirala za ginekologijo in porodništvo ter se posvetila predvsem študiju splava in kontracepcije. Od leta 1967 je bila direktorica Inštituta za načrtovanje družine, ki je pod njenim vodstvom postal Center Svetovne zdravstvene organizacije za klinične raziskave človeške reprodukcije. Med drugim je bila tudi direktorica Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani in dekanica na ljubljanski medicinski fakulteti.
Kot znanstvenica mednarodnega ugleda je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1994 pa še članica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Po upokojitvi je v letih 1999 do 2001 kot prva ženska opravljala ugledno funkcijo glavnega tajnika slovenske Akademije. Zdravnica Lidija Andolšek Jeras se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Grosupljem.
—–
Dela britanskega zgodovinarja in pisatelja CYRILA NORTHCOTEA PARKINSONA, v katerih je duhovito razmišljal o človeški naravi, so postala uspešnice v mnogih državah. Napisal je okoli šestdeset knjig o zgodovini, ekonomiji in človeških pomanjkljivostih, od vseh pa je najbolj znana knjiga “Parkinsonov zakon” ali “rastoča piramida”, To je bila prva knjiga o menedžmentu, napisana v humorističnem slogu. Satirično je zbodla samozadovoljno ravnanje menedžerjev v velikih podjetjih. V njej so zapisani številni zakoni, od katerih je verjetno najbolj znan tale: “Delo se širi zato, da zapolni čas, ki je na voljo za njegovo izvedbo.”
Drugi govorijo o sestankih menedžerjev: “Bolj ko je téma nepomembna, živahnejša je razprava”, ali: “Dejstvo, da so ljudje zelo zaposleni, še ne dokazuje, da imajo kaj koristnega početi”. Med njegovim aksiomi sta na primer tudi “Izdatki se večajo, da pokrijejo dohodke” in “Glavni proizvod visoko mehanizirane civilizacije je dolgčas.” Britanski zgodovinar in pisatelj Cyril Northcote Parkinson se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov