Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karel Holinsky, Lidija Andolšek Jeras, Cyril Northcote Parkinson
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
Zdravnica LIDIJA ANDOLŠEK JERAS je leta 1955 promovirala na medicinski fakuleti v Ljubljani, se pozneje specializirala za ginekologijo in porodništvo ter se posvetila predvsem študiju splava in kontracepcije. Od leta 1967 je bila direktorica Inštituta za načrtovanje družine, ki je pod njenim vodstvom postal Center Svetovne zdravstvene organizacije za klinične raziskave človeške reprodukcije. Med drugim je bila tudi direktorica Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani in dekanica na ljubljanski medicinski fakulteti.
Kot znanstvenica mednarodnega ugleda je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1994 pa še članica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Po upokojitvi je v letih 1999 do 2001 kot prva ženska opravljala ugledno funkcijo glavnega tajnika slovenske Akademije. Zdravnica Lidija Andolšek Jeras se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Grosupljem.
—–
Dela britanskega zgodovinarja in pisatelja CYRILA NORTHCOTEA PARKINSONA, v katerih je duhovito razmišljal o človeški naravi, so postala uspešnice v mnogih državah. Napisal je okoli šestdeset knjig o zgodovini, ekonomiji in človeških pomanjkljivostih, od vseh pa je najbolj znana knjiga “Parkinsonov zakon” ali “rastoča piramida”, To je bila prva knjiga o menedžmentu, napisana v humorističnem slogu. Satirično je zbodla samozadovoljno ravnanje menedžerjev v velikih podjetjih. V njej so zapisani številni zakoni, od katerih je verjetno najbolj znan tale: “Delo se širi zato, da zapolni čas, ki je na voljo za njegovo izvedbo.”
Drugi govorijo o sestankih menedžerjev: “Bolj ko je téma nepomembna, živahnejša je razprava”, ali: “Dejstvo, da so ljudje zelo zaposleni, še ne dokazuje, da imajo kaj koristnega početi”. Med njegovim aksiomi sta na primer tudi “Izdatki se večajo, da pokrijejo dohodke” in “Glavni proizvod visoko mehanizirane civilizacije je dolgčas.” Britanski zgodovinar in pisatelj Cyril Northcote Parkinson se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Karel Holinsky, Lidija Andolšek Jeras, Cyril Northcote Parkinson
Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo »družinsko« fotografiranje v ateljejih ob pomembnih slavjih – porokah, različnih obletnicah ali ob birmah na primer – slovesen dogodek, ki pa sicer ni bil prav poceni.
Med znanimi ljubljanskimi portretnimi fotografi v letih med obema vojnama je bil tudi KAREL HOLYNSKI. Ker je imel atelje na nekdanji Aleksandrovi, današnji Cankarjevi cesti, ki je vodila na tedanjo ljubljansko promenado v parku Tivoli, je začel slikati tudi sprehajalce. Da jih ne bi motil in bi jih lahko fotografiral v gibanju, je bil eden prvih, ki je za to uporabljal reportažni aparat Leica. Slike so si sprehajalci naslednji dan ogledali v vitrinah njegovega ateljeja in jih lahko seveda tudi kupili.
Nekaj let pozneje je dal po lastni zamisli in patentu izdelati avtomatski fotoaparat in ga postavil v pasažo današnjega kina Komuna. Fotografije malega formata so bile primerne predvsem za dokumente, a marsikdo se je fotografiral kar takó – za spomin, za album.
Karel Holynski je prvo vojno preživel na soški fronti, nato na fronti v Galiciji, kjer so ga zajeli. Po izpustitvi iz ujetništva se je v Rusiji izučil za tedaj še precej redek poklic fotografa. Leta 1928 je prišel v Ljubljano in odprl fotografski atelje. Nekaj let pozneje je bil nagrajen na 1. razstavi portretne fotografije, postal mojster fotografske obrti in v naslednjih desetlejtjih izučil veliko znanih slovenskih fotografov. Rodil se je na današnji dan leta 1896 na Dunaju.
—–
Zdravnica LIDIJA ANDOLŠEK JERAS je leta 1955 promovirala na medicinski fakuleti v Ljubljani, se pozneje specializirala za ginekologijo in porodništvo ter se posvetila predvsem študiju splava in kontracepcije. Od leta 1967 je bila direktorica Inštituta za načrtovanje družine, ki je pod njenim vodstvom postal Center Svetovne zdravstvene organizacije za klinične raziskave človeške reprodukcije. Med drugim je bila tudi direktorica Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani in dekanica na ljubljanski medicinski fakulteti.
Kot znanstvenica mednarodnega ugleda je postala članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1994 pa še članica Evropske akademije znanosti in umetnosti. Po upokojitvi je v letih 1999 do 2001 kot prva ženska opravljala ugledno funkcijo glavnega tajnika slovenske Akademije. Zdravnica Lidija Andolšek Jeras se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Grosupljem.
—–
Dela britanskega zgodovinarja in pisatelja CYRILA NORTHCOTEA PARKINSONA, v katerih je duhovito razmišljal o človeški naravi, so postala uspešnice v mnogih državah. Napisal je okoli šestdeset knjig o zgodovini, ekonomiji in človeških pomanjkljivostih, od vseh pa je najbolj znana knjiga “Parkinsonov zakon” ali “rastoča piramida”, To je bila prva knjiga o menedžmentu, napisana v humorističnem slogu. Satirično je zbodla samozadovoljno ravnanje menedžerjev v velikih podjetjih. V njej so zapisani številni zakoni, od katerih je verjetno najbolj znan tale: “Delo se širi zato, da zapolni čas, ki je na voljo za njegovo izvedbo.”
Drugi govorijo o sestankih menedžerjev: “Bolj ko je téma nepomembna, živahnejša je razprava”, ali: “Dejstvo, da so ljudje zelo zaposleni, še ne dokazuje, da imajo kaj koristnega početi”. Med njegovim aksiomi sta na primer tudi “Izdatki se večajo, da pokrijejo dohodke” in “Glavni proizvod visoko mehanizirane civilizacije je dolgčas.” Britanski zgodovinar in pisatelj Cyril Northcote Parkinson se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov