Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Valter Leslie, Matevž Ravnikar - Poženčan, Bled, Anica Gartner, Bojan Stupica
Valter Leslie, član ogrske plemiške rodbine, je leta 1656 od zagrebških jezuitov kupil ptujski grad in se v obdobju bivanja na Slovenskem proslavil predvsem kot vojak, v zrelih letih pa je uspešno opravil nekaj diplomatskih misij. Po znameniti zmagi nad Turki pri Monoštru na današnji dan leta 1664 mu je cesar Leopold I. zaupal zahtevno nalogo ratifikacije mirovne pogodbe s turškim sultanom Mehmedom IV.
Lesliejev življenjepisec je zapisal, da noben krščanski odposlanec ni bil deležen tolikšnega spoštovanja na turškem dvoru kot on. Leslie je svoje poslanstvo uspešno končal, vendar je zaradi dolge in naporne poti in večtedenskih pogajanj v Carigradu kmalu po vrnitvi domov zbolel in umrl. Za ta diplomatski uspeh je cesar Valterja Leslieja odlikoval z redom zlatega runa, ki so ga sicer prejeli le redki, njegovi potomci pa so dali odlikovanje skupaj z družinskim grbom vklesati nad portal viteške dvorane v ptujskem gradu.
—–
Narodopisec in pesnik MATEVŽ RAVNIKAR – POŽÉNČAN se je rodil na današnji dan leta 1802 v Požéniku pri Cerkljáh na Gorenjskem. Kot prizadeven preroditelj in učenec Valentina Vodnika je zbiral ljudske pesmi v vseh krajih, kjer je služboval kot duhovnik. Tesno je sodeloval s Korytkom, zato je v njegovi zbirki “Slovenske pesmi kranskiga naróda” več kot polovica zapisov Ravnikarjevih. Ljudske pesmi je v skladu z razsvetljenskim nazorom jezikovno popravljal ter prvi začel zapisovati uganke, ljudske pravljice in pripovedke. Ukvarjal se je tudi s slovensko mitologijo, starejšo zgodovino in jezikoslovjem. Matevž Ravnikar je napisal tudi več domoljubnih pesmi in prigodnic; jezik je naslonil na živo ljudsko govorico in jo usmerjal h knjižni slovenščini.
—–
Bled s cerkvico na otoku je že zgodaj zaslovel kot romarski kraj, turizem pa se je začel pomembneje razvijati sredi 19. stoletja, zlasti po dograditvi gorenjske železnice. K mednarodnemu slovesu Bleda je pripomogel Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1854 odprl sončno in zračno zdravilišče, po termalnih vrelcih pa je bil Bled znan že prej. Kraj je imel tudi svojo zdraviliško komisijo; ustanovili so jo že dobro desetletje pred izdajo zakona, ki je zahteval, da za vsa letovišča in zdravilišča na Kranjskem skrbijo takšne komisije.
Ta zakon je avstrijski cesar Franc Jožef I. podpisal na današnji dan leta 1897. Blejska zdraviliška komisija je skrbela predvsem za razvoj turizma: tiskala je prospekte Bleda, oglaševala v tujih časopisih, v sezoni je igrala promenadna godba, sestavljena iz dunajskih glasbenikov, prirejali so tudi veslaške regate, nogometne tekme in loterije. Pred prvo svetovno vojno je dejavnost zdraviliške komisije prenehala, po njej pa je akcijo za oživitev blejskega turizma prevzelo »Društvo za povzdigo tujskega prometa Bled«.
—–
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica ANICA GARTNER, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrh njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
—–
Režiser, igralec, scenograf in gledališki pedagog BOJAN STUPICA je bil po poklicu arhitekt, vendar ga je že od mladosti privlačilo gledališče. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Njegovo poglavitno vodilo je bilo, da je treba pri vsaki uprizoritvi zbuditi zanimanje občinstva z režijskimi poudarki in dognano inscenacijo. Poskusil se je tudi kot filmski režiser: posnel je filma “Jara gospoda” in “V mreži”.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Valter Leslie, Matevž Ravnikar - Poženčan, Bled, Anica Gartner, Bojan Stupica
Valter Leslie, član ogrske plemiške rodbine, je leta 1656 od zagrebških jezuitov kupil ptujski grad in se v obdobju bivanja na Slovenskem proslavil predvsem kot vojak, v zrelih letih pa je uspešno opravil nekaj diplomatskih misij. Po znameniti zmagi nad Turki pri Monoštru na današnji dan leta 1664 mu je cesar Leopold I. zaupal zahtevno nalogo ratifikacije mirovne pogodbe s turškim sultanom Mehmedom IV.
Lesliejev življenjepisec je zapisal, da noben krščanski odposlanec ni bil deležen tolikšnega spoštovanja na turškem dvoru kot on. Leslie je svoje poslanstvo uspešno končal, vendar je zaradi dolge in naporne poti in večtedenskih pogajanj v Carigradu kmalu po vrnitvi domov zbolel in umrl. Za ta diplomatski uspeh je cesar Valterja Leslieja odlikoval z redom zlatega runa, ki so ga sicer prejeli le redki, njegovi potomci pa so dali odlikovanje skupaj z družinskim grbom vklesati nad portal viteške dvorane v ptujskem gradu.
—–
Narodopisec in pesnik MATEVŽ RAVNIKAR – POŽÉNČAN se je rodil na današnji dan leta 1802 v Požéniku pri Cerkljáh na Gorenjskem. Kot prizadeven preroditelj in učenec Valentina Vodnika je zbiral ljudske pesmi v vseh krajih, kjer je služboval kot duhovnik. Tesno je sodeloval s Korytkom, zato je v njegovi zbirki “Slovenske pesmi kranskiga naróda” več kot polovica zapisov Ravnikarjevih. Ljudske pesmi je v skladu z razsvetljenskim nazorom jezikovno popravljal ter prvi začel zapisovati uganke, ljudske pravljice in pripovedke. Ukvarjal se je tudi s slovensko mitologijo, starejšo zgodovino in jezikoslovjem. Matevž Ravnikar je napisal tudi več domoljubnih pesmi in prigodnic; jezik je naslonil na živo ljudsko govorico in jo usmerjal h knjižni slovenščini.
—–
Bled s cerkvico na otoku je že zgodaj zaslovel kot romarski kraj, turizem pa se je začel pomembneje razvijati sredi 19. stoletja, zlasti po dograditvi gorenjske železnice. K mednarodnemu slovesu Bleda je pripomogel Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1854 odprl sončno in zračno zdravilišče, po termalnih vrelcih pa je bil Bled znan že prej. Kraj je imel tudi svojo zdraviliško komisijo; ustanovili so jo že dobro desetletje pred izdajo zakona, ki je zahteval, da za vsa letovišča in zdravilišča na Kranjskem skrbijo takšne komisije.
Ta zakon je avstrijski cesar Franc Jožef I. podpisal na današnji dan leta 1897. Blejska zdraviliška komisija je skrbela predvsem za razvoj turizma: tiskala je prospekte Bleda, oglaševala v tujih časopisih, v sezoni je igrala promenadna godba, sestavljena iz dunajskih glasbenikov, prirejali so tudi veslaške regate, nogometne tekme in loterije. Pred prvo svetovno vojno je dejavnost zdraviliške komisije prenehala, po njej pa je akcijo za oživitev blejskega turizma prevzelo »Društvo za povzdigo tujskega prometa Bled«.
—–
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica ANICA GARTNER, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrh njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
—–
Režiser, igralec, scenograf in gledališki pedagog BOJAN STUPICA je bil po poklicu arhitekt, vendar ga je že od mladosti privlačilo gledališče. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Njegovo poglavitno vodilo je bilo, da je treba pri vsaki uprizoritvi zbuditi zanimanje občinstva z režijskimi poudarki in dognano inscenacijo. Poskusil se je tudi kot filmski režiser: posnel je filma “Jara gospoda” in “V mreži”.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov