Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Valter Leslie, Matevž Ravnikar - Poženčan, Bled, Anica Gartner, Bojan Stupica
Valter Leslie, član ogrske plemiške rodbine, je leta 1656 od zagrebških jezuitov kupil ptujski grad in se v obdobju bivanja na Slovenskem proslavil predvsem kot vojak, v zrelih letih pa je uspešno opravil nekaj diplomatskih misij. Po znameniti zmagi nad Turki pri Monoštru na današnji dan leta 1664 mu je cesar Leopold I. zaupal zahtevno nalogo ratifikacije mirovne pogodbe s turškim sultanom Mehmedom IV.
Lesliejev življenjepisec je zapisal, da noben krščanski odposlanec ni bil deležen tolikšnega spoštovanja na turškem dvoru kot on. Leslie je svoje poslanstvo uspešno končal, vendar je zaradi dolge in naporne poti in večtedenskih pogajanj v Carigradu kmalu po vrnitvi domov zbolel in umrl. Za ta diplomatski uspeh je cesar Valterja Leslieja odlikoval z redom zlatega runa, ki so ga sicer prejeli le redki, njegovi potomci pa so dali odlikovanje skupaj z družinskim grbom vklesati nad portal viteške dvorane v ptujskem gradu.
—–
Narodopisec in pesnik MATEVŽ RAVNIKAR – POŽÉNČAN se je rodil na današnji dan leta 1802 v Požéniku pri Cerkljáh na Gorenjskem. Kot prizadeven preroditelj in učenec Valentina Vodnika je zbiral ljudske pesmi v vseh krajih, kjer je služboval kot duhovnik. Tesno je sodeloval s Korytkom, zato je v njegovi zbirki “Slovenske pesmi kranskiga naróda” več kot polovica zapisov Ravnikarjevih. Ljudske pesmi je v skladu z razsvetljenskim nazorom jezikovno popravljal ter prvi začel zapisovati uganke, ljudske pravljice in pripovedke. Ukvarjal se je tudi s slovensko mitologijo, starejšo zgodovino in jezikoslovjem. Matevž Ravnikar je napisal tudi več domoljubnih pesmi in prigodnic; jezik je naslonil na živo ljudsko govorico in jo usmerjal h knjižni slovenščini.
—–
Bled s cerkvico na otoku je že zgodaj zaslovel kot romarski kraj, turizem pa se je začel pomembneje razvijati sredi 19. stoletja, zlasti po dograditvi gorenjske železnice. K mednarodnemu slovesu Bleda je pripomogel Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1854 odprl sončno in zračno zdravilišče, po termalnih vrelcih pa je bil Bled znan že prej. Kraj je imel tudi svojo zdraviliško komisijo; ustanovili so jo že dobro desetletje pred izdajo zakona, ki je zahteval, da za vsa letovišča in zdravilišča na Kranjskem skrbijo takšne komisije.
Ta zakon je avstrijski cesar Franc Jožef I. podpisal na današnji dan leta 1897. Blejska zdraviliška komisija je skrbela predvsem za razvoj turizma: tiskala je prospekte Bleda, oglaševala v tujih časopisih, v sezoni je igrala promenadna godba, sestavljena iz dunajskih glasbenikov, prirejali so tudi veslaške regate, nogometne tekme in loterije. Pred prvo svetovno vojno je dejavnost zdraviliške komisije prenehala, po njej pa je akcijo za oživitev blejskega turizma prevzelo »Društvo za povzdigo tujskega prometa Bled«.
—–
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica ANICA GARTNER, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrh njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
—–
Režiser, igralec, scenograf in gledališki pedagog BOJAN STUPICA je bil po poklicu arhitekt, vendar ga je že od mladosti privlačilo gledališče. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Njegovo poglavitno vodilo je bilo, da je treba pri vsaki uprizoritvi zbuditi zanimanje občinstva z režijskimi poudarki in dognano inscenacijo. Poskusil se je tudi kot filmski režiser: posnel je filma “Jara gospoda” in “V mreži”.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Valter Leslie, Matevž Ravnikar - Poženčan, Bled, Anica Gartner, Bojan Stupica
Valter Leslie, član ogrske plemiške rodbine, je leta 1656 od zagrebških jezuitov kupil ptujski grad in se v obdobju bivanja na Slovenskem proslavil predvsem kot vojak, v zrelih letih pa je uspešno opravil nekaj diplomatskih misij. Po znameniti zmagi nad Turki pri Monoštru na današnji dan leta 1664 mu je cesar Leopold I. zaupal zahtevno nalogo ratifikacije mirovne pogodbe s turškim sultanom Mehmedom IV.
Lesliejev življenjepisec je zapisal, da noben krščanski odposlanec ni bil deležen tolikšnega spoštovanja na turškem dvoru kot on. Leslie je svoje poslanstvo uspešno končal, vendar je zaradi dolge in naporne poti in večtedenskih pogajanj v Carigradu kmalu po vrnitvi domov zbolel in umrl. Za ta diplomatski uspeh je cesar Valterja Leslieja odlikoval z redom zlatega runa, ki so ga sicer prejeli le redki, njegovi potomci pa so dali odlikovanje skupaj z družinskim grbom vklesati nad portal viteške dvorane v ptujskem gradu.
—–
Narodopisec in pesnik MATEVŽ RAVNIKAR – POŽÉNČAN se je rodil na današnji dan leta 1802 v Požéniku pri Cerkljáh na Gorenjskem. Kot prizadeven preroditelj in učenec Valentina Vodnika je zbiral ljudske pesmi v vseh krajih, kjer je služboval kot duhovnik. Tesno je sodeloval s Korytkom, zato je v njegovi zbirki “Slovenske pesmi kranskiga naróda” več kot polovica zapisov Ravnikarjevih. Ljudske pesmi je v skladu z razsvetljenskim nazorom jezikovno popravljal ter prvi začel zapisovati uganke, ljudske pravljice in pripovedke. Ukvarjal se je tudi s slovensko mitologijo, starejšo zgodovino in jezikoslovjem. Matevž Ravnikar je napisal tudi več domoljubnih pesmi in prigodnic; jezik je naslonil na živo ljudsko govorico in jo usmerjal h knjižni slovenščini.
—–
Bled s cerkvico na otoku je že zgodaj zaslovel kot romarski kraj, turizem pa se je začel pomembneje razvijati sredi 19. stoletja, zlasti po dograditvi gorenjske železnice. K mednarodnemu slovesu Bleda je pripomogel Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1854 odprl sončno in zračno zdravilišče, po termalnih vrelcih pa je bil Bled znan že prej. Kraj je imel tudi svojo zdraviliško komisijo; ustanovili so jo že dobro desetletje pred izdajo zakona, ki je zahteval, da za vsa letovišča in zdravilišča na Kranjskem skrbijo takšne komisije.
Ta zakon je avstrijski cesar Franc Jožef I. podpisal na današnji dan leta 1897. Blejska zdraviliška komisija je skrbela predvsem za razvoj turizma: tiskala je prospekte Bleda, oglaševala v tujih časopisih, v sezoni je igrala promenadna godba, sestavljena iz dunajskih glasbenikov, prirejali so tudi veslaške regate, nogometne tekme in loterije. Pred prvo svetovno vojno je dejavnost zdraviliške komisije prenehala, po njej pa je akcijo za oživitev blejskega turizma prevzelo »Društvo za povzdigo tujskega prometa Bled«.
—–
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica ANICA GARTNER, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrh njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
—–
Režiser, igralec, scenograf in gledališki pedagog BOJAN STUPICA je bil po poklicu arhitekt, vendar ga je že od mladosti privlačilo gledališče. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Njegovo poglavitno vodilo je bilo, da je treba pri vsaki uprizoritvi zbuditi zanimanje občinstva z režijskimi poudarki in dognano inscenacijo. Poskusil se je tudi kot filmski režiser: posnel je filma “Jara gospoda” in “V mreži”.
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov