Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Valter Leslie, Matevž Ravnikar - Poženčan, Bled, Anica Gartner, Bojan Stupica
Valter Leslie, član ogrske plemiške rodbine, je leta 1656 od zagrebških jezuitov kupil ptujski grad in se v obdobju bivanja na Slovenskem proslavil predvsem kot vojak, v zrelih letih pa je uspešno opravil nekaj diplomatskih misij. Po znameniti zmagi nad Turki pri Monoštru na današnji dan leta 1664 mu je cesar Leopold I. zaupal zahtevno nalogo ratifikacije mirovne pogodbe s turškim sultanom Mehmedom IV.
Lesliejev življenjepisec je zapisal, da noben krščanski odposlanec ni bil deležen tolikšnega spoštovanja na turškem dvoru kot on. Leslie je svoje poslanstvo uspešno končal, vendar je zaradi dolge in naporne poti in večtedenskih pogajanj v Carigradu kmalu po vrnitvi domov zbolel in umrl. Za ta diplomatski uspeh je cesar Valterja Leslieja odlikoval z redom zlatega runa, ki so ga sicer prejeli le redki, njegovi potomci pa so dali odlikovanje skupaj z družinskim grbom vklesati nad portal viteške dvorane v ptujskem gradu.
—–
Narodopisec in pesnik MATEVŽ RAVNIKAR – POŽÉNČAN se je rodil na današnji dan leta 1802 v Požéniku pri Cerkljáh na Gorenjskem. Kot prizadeven preroditelj in učenec Valentina Vodnika je zbiral ljudske pesmi v vseh krajih, kjer je služboval kot duhovnik. Tesno je sodeloval s Korytkom, zato je v njegovi zbirki “Slovenske pesmi kranskiga naróda” več kot polovica zapisov Ravnikarjevih. Ljudske pesmi je v skladu z razsvetljenskim nazorom jezikovno popravljal ter prvi začel zapisovati uganke, ljudske pravljice in pripovedke. Ukvarjal se je tudi s slovensko mitologijo, starejšo zgodovino in jezikoslovjem. Matevž Ravnikar je napisal tudi več domoljubnih pesmi in prigodnic; jezik je naslonil na živo ljudsko govorico in jo usmerjal h knjižni slovenščini.
—–
Bled s cerkvico na otoku je že zgodaj zaslovel kot romarski kraj, turizem pa se je začel pomembneje razvijati sredi 19. stoletja, zlasti po dograditvi gorenjske železnice. K mednarodnemu slovesu Bleda je pripomogel Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1854 odprl sončno in zračno zdravilišče, po termalnih vrelcih pa je bil Bled znan že prej. Kraj je imel tudi svojo zdraviliško komisijo; ustanovili so jo že dobro desetletje pred izdajo zakona, ki je zahteval, da za vsa letovišča in zdravilišča na Kranjskem skrbijo takšne komisije.
Ta zakon je avstrijski cesar Franc Jožef I. podpisal na današnji dan leta 1897. Blejska zdraviliška komisija je skrbela predvsem za razvoj turizma: tiskala je prospekte Bleda, oglaševala v tujih časopisih, v sezoni je igrala promenadna godba, sestavljena iz dunajskih glasbenikov, prirejali so tudi veslaške regate, nogometne tekme in loterije. Pred prvo svetovno vojno je dejavnost zdraviliške komisije prenehala, po njej pa je akcijo za oživitev blejskega turizma prevzelo »Društvo za povzdigo tujskega prometa Bled«.
—–
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica ANICA GARTNER, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrh njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
—–
Režiser, igralec, scenograf in gledališki pedagog BOJAN STUPICA je bil po poklicu arhitekt, vendar ga je že od mladosti privlačilo gledališče. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Njegovo poglavitno vodilo je bilo, da je treba pri vsaki uprizoritvi zbuditi zanimanje občinstva z režijskimi poudarki in dognano inscenacijo. Poskusil se je tudi kot filmski režiser: posnel je filma “Jara gospoda” in “V mreži”.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Valter Leslie, Matevž Ravnikar - Poženčan, Bled, Anica Gartner, Bojan Stupica
Valter Leslie, član ogrske plemiške rodbine, je leta 1656 od zagrebških jezuitov kupil ptujski grad in se v obdobju bivanja na Slovenskem proslavil predvsem kot vojak, v zrelih letih pa je uspešno opravil nekaj diplomatskih misij. Po znameniti zmagi nad Turki pri Monoštru na današnji dan leta 1664 mu je cesar Leopold I. zaupal zahtevno nalogo ratifikacije mirovne pogodbe s turškim sultanom Mehmedom IV.
Lesliejev življenjepisec je zapisal, da noben krščanski odposlanec ni bil deležen tolikšnega spoštovanja na turškem dvoru kot on. Leslie je svoje poslanstvo uspešno končal, vendar je zaradi dolge in naporne poti in večtedenskih pogajanj v Carigradu kmalu po vrnitvi domov zbolel in umrl. Za ta diplomatski uspeh je cesar Valterja Leslieja odlikoval z redom zlatega runa, ki so ga sicer prejeli le redki, njegovi potomci pa so dali odlikovanje skupaj z družinskim grbom vklesati nad portal viteške dvorane v ptujskem gradu.
—–
Narodopisec in pesnik MATEVŽ RAVNIKAR – POŽÉNČAN se je rodil na današnji dan leta 1802 v Požéniku pri Cerkljáh na Gorenjskem. Kot prizadeven preroditelj in učenec Valentina Vodnika je zbiral ljudske pesmi v vseh krajih, kjer je služboval kot duhovnik. Tesno je sodeloval s Korytkom, zato je v njegovi zbirki “Slovenske pesmi kranskiga naróda” več kot polovica zapisov Ravnikarjevih. Ljudske pesmi je v skladu z razsvetljenskim nazorom jezikovno popravljal ter prvi začel zapisovati uganke, ljudske pravljice in pripovedke. Ukvarjal se je tudi s slovensko mitologijo, starejšo zgodovino in jezikoslovjem. Matevž Ravnikar je napisal tudi več domoljubnih pesmi in prigodnic; jezik je naslonil na živo ljudsko govorico in jo usmerjal h knjižni slovenščini.
—–
Bled s cerkvico na otoku je že zgodaj zaslovel kot romarski kraj, turizem pa se je začel pomembneje razvijati sredi 19. stoletja, zlasti po dograditvi gorenjske železnice. K mednarodnemu slovesu Bleda je pripomogel Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1854 odprl sončno in zračno zdravilišče, po termalnih vrelcih pa je bil Bled znan že prej. Kraj je imel tudi svojo zdraviliško komisijo; ustanovili so jo že dobro desetletje pred izdajo zakona, ki je zahteval, da za vsa letovišča in zdravilišča na Kranjskem skrbijo takšne komisije.
Ta zakon je avstrijski cesar Franc Jožef I. podpisal na današnji dan leta 1897. Blejska zdraviliška komisija je skrbela predvsem za razvoj turizma: tiskala je prospekte Bleda, oglaševala v tujih časopisih, v sezoni je igrala promenadna godba, sestavljena iz dunajskih glasbenikov, prirejali so tudi veslaške regate, nogometne tekme in loterije. Pred prvo svetovno vojno je dejavnost zdraviliške komisije prenehala, po njej pa je akcijo za oživitev blejskega turizma prevzelo »Društvo za povzdigo tujskega prometa Bled«.
—–
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica ANICA GARTNER, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrh njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
—–
Režiser, igralec, scenograf in gledališki pedagog BOJAN STUPICA je bil po poklicu arhitekt, vendar ga je že od mladosti privlačilo gledališče. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Njegovo poglavitno vodilo je bilo, da je treba pri vsaki uprizoritvi zbuditi zanimanje občinstva z režijskimi poudarki in dognano inscenacijo. Poskusil se je tudi kot filmski režiser: posnel je filma “Jara gospoda” in “V mreži”.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Matevž Ravnikar, prvi zapisovalec ugank, ljudskih pesmi in pravljic ... Ivan Jožef Tomažič, škof, ki se je uprl zahtevi nacistov ... Samopostrežne trgovine prihajajo ... Kratka zgodovina »železne zavese« ...
Satirični roman – parodija na pisateljstvo Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi veljavni
Zaradi politične neprimernosti ob profesuro Svetovni rekorder v kegljanju Direktorica Inštituta za načrtovanje družine Usmrtitev prvih partizanskih upornikov med drugo svetovno vojno
Poštni uradnik – spregledan inovator Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Montirani politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok
Neveljaven email naslov