Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Valter Leslie, Matevž Ravnikar - Poženčan, Bled, Anica Gartner, Bojan Stupica
Valter Leslie, član ogrske plemiške rodbine, je leta 1656 od zagrebških jezuitov kupil ptujski grad in se v obdobju bivanja na Slovenskem proslavil predvsem kot vojak, v zrelih letih pa je uspešno opravil nekaj diplomatskih misij. Po znameniti zmagi nad Turki pri Monoštru na današnji dan leta 1664 mu je cesar Leopold I. zaupal zahtevno nalogo ratifikacije mirovne pogodbe s turškim sultanom Mehmedom IV.
Lesliejev življenjepisec je zapisal, da noben krščanski odposlanec ni bil deležen tolikšnega spoštovanja na turškem dvoru kot on. Leslie je svoje poslanstvo uspešno končal, vendar je zaradi dolge in naporne poti in večtedenskih pogajanj v Carigradu kmalu po vrnitvi domov zbolel in umrl. Za ta diplomatski uspeh je cesar Valterja Leslieja odlikoval z redom zlatega runa, ki so ga sicer prejeli le redki, njegovi potomci pa so dali odlikovanje skupaj z družinskim grbom vklesati nad portal viteške dvorane v ptujskem gradu.
—–
Narodopisec in pesnik MATEVŽ RAVNIKAR – POŽÉNČAN se je rodil na današnji dan leta 1802 v Požéniku pri Cerkljáh na Gorenjskem. Kot prizadeven preroditelj in učenec Valentina Vodnika je zbiral ljudske pesmi v vseh krajih, kjer je služboval kot duhovnik. Tesno je sodeloval s Korytkom, zato je v njegovi zbirki “Slovenske pesmi kranskiga naróda” več kot polovica zapisov Ravnikarjevih. Ljudske pesmi je v skladu z razsvetljenskim nazorom jezikovno popravljal ter prvi začel zapisovati uganke, ljudske pravljice in pripovedke. Ukvarjal se je tudi s slovensko mitologijo, starejšo zgodovino in jezikoslovjem. Matevž Ravnikar je napisal tudi več domoljubnih pesmi in prigodnic; jezik je naslonil na živo ljudsko govorico in jo usmerjal h knjižni slovenščini.
—–
Bled s cerkvico na otoku je že zgodaj zaslovel kot romarski kraj, turizem pa se je začel pomembneje razvijati sredi 19. stoletja, zlasti po dograditvi gorenjske železnice. K mednarodnemu slovesu Bleda je pripomogel Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1854 odprl sončno in zračno zdravilišče, po termalnih vrelcih pa je bil Bled znan že prej. Kraj je imel tudi svojo zdraviliško komisijo; ustanovili so jo že dobro desetletje pred izdajo zakona, ki je zahteval, da za vsa letovišča in zdravilišča na Kranjskem skrbijo takšne komisije.
Ta zakon je avstrijski cesar Franc Jožef I. podpisal na današnji dan leta 1897. Blejska zdraviliška komisija je skrbela predvsem za razvoj turizma: tiskala je prospekte Bleda, oglaševala v tujih časopisih, v sezoni je igrala promenadna godba, sestavljena iz dunajskih glasbenikov, prirejali so tudi veslaške regate, nogometne tekme in loterije. Pred prvo svetovno vojno je dejavnost zdraviliške komisije prenehala, po njej pa je akcijo za oživitev blejskega turizma prevzelo »Društvo za povzdigo tujskega prometa Bled«.
—–
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica ANICA GARTNER, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrh njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
—–
Režiser, igralec, scenograf in gledališki pedagog BOJAN STUPICA je bil po poklicu arhitekt, vendar ga je že od mladosti privlačilo gledališče. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Njegovo poglavitno vodilo je bilo, da je treba pri vsaki uprizoritvi zbuditi zanimanje občinstva z režijskimi poudarki in dognano inscenacijo. Poskusil se je tudi kot filmski režiser: posnel je filma “Jara gospoda” in “V mreži”.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Valter Leslie, Matevž Ravnikar - Poženčan, Bled, Anica Gartner, Bojan Stupica
Valter Leslie, član ogrske plemiške rodbine, je leta 1656 od zagrebških jezuitov kupil ptujski grad in se v obdobju bivanja na Slovenskem proslavil predvsem kot vojak, v zrelih letih pa je uspešno opravil nekaj diplomatskih misij. Po znameniti zmagi nad Turki pri Monoštru na današnji dan leta 1664 mu je cesar Leopold I. zaupal zahtevno nalogo ratifikacije mirovne pogodbe s turškim sultanom Mehmedom IV.
Lesliejev življenjepisec je zapisal, da noben krščanski odposlanec ni bil deležen tolikšnega spoštovanja na turškem dvoru kot on. Leslie je svoje poslanstvo uspešno končal, vendar je zaradi dolge in naporne poti in večtedenskih pogajanj v Carigradu kmalu po vrnitvi domov zbolel in umrl. Za ta diplomatski uspeh je cesar Valterja Leslieja odlikoval z redom zlatega runa, ki so ga sicer prejeli le redki, njegovi potomci pa so dali odlikovanje skupaj z družinskim grbom vklesati nad portal viteške dvorane v ptujskem gradu.
—–
Narodopisec in pesnik MATEVŽ RAVNIKAR – POŽÉNČAN se je rodil na današnji dan leta 1802 v Požéniku pri Cerkljáh na Gorenjskem. Kot prizadeven preroditelj in učenec Valentina Vodnika je zbiral ljudske pesmi v vseh krajih, kjer je služboval kot duhovnik. Tesno je sodeloval s Korytkom, zato je v njegovi zbirki “Slovenske pesmi kranskiga naróda” več kot polovica zapisov Ravnikarjevih. Ljudske pesmi je v skladu z razsvetljenskim nazorom jezikovno popravljal ter prvi začel zapisovati uganke, ljudske pravljice in pripovedke. Ukvarjal se je tudi s slovensko mitologijo, starejšo zgodovino in jezikoslovjem. Matevž Ravnikar je napisal tudi več domoljubnih pesmi in prigodnic; jezik je naslonil na živo ljudsko govorico in jo usmerjal h knjižni slovenščini.
—–
Bled s cerkvico na otoku je že zgodaj zaslovel kot romarski kraj, turizem pa se je začel pomembneje razvijati sredi 19. stoletja, zlasti po dograditvi gorenjske železnice. K mednarodnemu slovesu Bleda je pripomogel Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1854 odprl sončno in zračno zdravilišče, po termalnih vrelcih pa je bil Bled znan že prej. Kraj je imel tudi svojo zdraviliško komisijo; ustanovili so jo že dobro desetletje pred izdajo zakona, ki je zahteval, da za vsa letovišča in zdravilišča na Kranjskem skrbijo takšne komisije.
Ta zakon je avstrijski cesar Franc Jožef I. podpisal na današnji dan leta 1897. Blejska zdraviliška komisija je skrbela predvsem za razvoj turizma: tiskala je prospekte Bleda, oglaševala v tujih časopisih, v sezoni je igrala promenadna godba, sestavljena iz dunajskih glasbenikov, prirejali so tudi veslaške regate, nogometne tekme in loterije. Pred prvo svetovno vojno je dejavnost zdraviliške komisije prenehala, po njej pa je akcijo za oživitev blejskega turizma prevzelo »Društvo za povzdigo tujskega prometa Bled«.
—–
Pri Svetem Lenartu nad Lušo se je na današnji dan leta 1905 rodila kmetica ANICA GARTNER, samorasla pesnica in pisateljica. Napisala je približno sto pesmi v slogu ljudskih in nekaj črtic. Vrh njene ustvarjalnosti sta daljši večerniški povesti »Požgana kmetija« in »Obnova«. V njiju je Anica Gartner opisala kmečko življenje v pokrajini na meji med Poljansko in Selško dolino v letih od 1900 do 1970.
—–
Režiser, igralec, scenograf in gledališki pedagog BOJAN STUPICA je bil po poklicu arhitekt, vendar ga je že od mladosti privlačilo gledališče. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Njegovo poglavitno vodilo je bilo, da je treba pri vsaki uprizoritvi zbuditi zanimanje občinstva z režijskimi poudarki in dognano inscenacijo. Poskusil se je tudi kot filmski režiser: posnel je filma “Jara gospoda” in “V mreži”.
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov