Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Ivan Dečko, Bojan Adamič, Tone Pretnar

Odvetnik  IVAN  DEČKO  je bil že med študijem v Gradcu dve leti predsednik akademskega društva Triglav, veliko pa je pisal tudi za slovenske in nemške časopise. Kot odvetnik v Celju se je z marljivim organizacijskim  delom  na  političnem,  gospodarskem  in  kulturnem  področju povzpel do mesta glavnega voditelja celjskih in spodnještajerskih Slovencev. Od leta 1890 jih je zastopal v štajerskem deželnem zboru.

Leta 1887 je dosegel prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, vložil je prvo slovensko interpelacijo v deželnem zboru ter izdal »Zbirko zakonov, zadevajočih posle občinskega področja«, s katero je županom olajšal slovensko poslovanje. V Celju je bil med ustanovitelji Južne štajerske hranilnice, Zadružne zveze, Zvezne tiskarne ter številnih društev, med drugim političnega društva Naprej in Slovenskega delavskega podpornega društva. Odvetnik in politik Ivan Dečko se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Središču ob Dravi.

—–

Na današnji dan leta 1902 so v Gorici ustanovili akademsko društvo Adrija. Delovalo je podobno kot druga narodnoobrambna društva na ozemlju Goriško-Gradiščanske. Poudarjalo je svoje nestrankarstvo, čeprav je bilo blizu liberalcem. Pripravljalo je zborovanja in predavanja na podeželju, ustanavljalo ljudske knjižnice in podpiralo revnejše dijake in študente.

—–

Skladatelj  in dirigent  BOJAN  ADAMIČ se je rodil na današnji dan leta 1912 v  Ribnici  na  Dolenjskem.  Glasbeno  se je izobraževal v Ljubljani; na srednji glasbeni šoli je študiral orgle in trobento, na glasbeni akademiji pa je leta 1941 končal študij klavirja.

Med narodnoosvobodilnim bojem je na osvobojenem ozemlju Bele krajine vodil pihalno godbo, po njem pa je bil vrsto let dirigent plesnega orkestra RTV Ljubljana in

pogost gost dirigent na različnih festivalih zabavne glasbe. Bil je vodja glasbene produkcije RTV Ljubljana in predsednik Društva slovenskih skladateljev.

Sprva se je posvečal džezu, pozneje pa so ga privlačile filmska, zabavna in scenska glasba. Vse glasbene zvrsti odsevajo zanj značilno zvočnost v tematiki (značilna je naslonitev na folklorne elemente), v obdelavi in instrumentaciji. Napisal je glasbo za več kot 200 domačih in tujih filmov. Leta 1979 je Bojan Adamič dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

—–

Verzolog in prevajalec  TONE  PRETNAR  je leta 1970 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika ter književnosti, leta 1988 pa je v Varšavi uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Mickiewicz in Prešeren«. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bil lektor za slovenski jezik v Varšavi, Gradcu in Krakovu, nato pa docent za primerjalno slovansko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani.

Po večini se je ukvarjal z verzologijo, sodeloval  s poljsko akademijo znanosti in med drugim napisal obsežno razpravo o slovenskem in poljskem verzu. Preučeval je tudi poljsko-slovenske kulturne stike, pripravil učbenik slovenščine za Poljake ter sodeloval pri pripravi velikega slovensko-poljskega slovarja. V poljščino je prevajal Cankarjevo prozo, v slovenščino pa poezijo poljskih avtorjev. Za prevod »Kronike ljubezenskih pripetljajev« pisatelja Konwickega je dobil Sovretovo nagrado. Tone Pretnar se je rodil na današnji dan leta 1945 v Ljubljani.