Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Dečko, Bojan Adamič, Tone Pretnar
Odvetnik IVAN DEČKO je bil že med študijem v Gradcu dve leti predsednik akademskega društva Triglav, veliko pa je pisal tudi za slovenske in nemške časopise. Kot odvetnik v Celju se je z marljivim organizacijskim delom na političnem, gospodarskem in kulturnem področju povzpel do mesta glavnega voditelja celjskih in spodnještajerskih Slovencev. Od leta 1890 jih je zastopal v štajerskem deželnem zboru.
Leta 1887 je dosegel prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, vložil je prvo slovensko interpelacijo v deželnem zboru ter izdal »Zbirko zakonov, zadevajočih posle občinskega področja«, s katero je županom olajšal slovensko poslovanje. V Celju je bil med ustanovitelji Južne štajerske hranilnice, Zadružne zveze, Zvezne tiskarne ter številnih društev, med drugim političnega društva Naprej in Slovenskega delavskega podpornega društva. Odvetnik in politik Ivan Dečko se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Središču ob Dravi.
—–
Na današnji dan leta 1902 so v Gorici ustanovili akademsko društvo Adrija. Delovalo je podobno kot druga narodnoobrambna društva na ozemlju Goriško-Gradiščanske. Poudarjalo je svoje nestrankarstvo, čeprav je bilo blizu liberalcem. Pripravljalo je zborovanja in predavanja na podeželju, ustanavljalo ljudske knjižnice in podpiralo revnejše dijake in študente.
—–
Skladatelj in dirigent BOJAN ADAMIČ se je rodil na današnji dan leta 1912 v Ribnici na Dolenjskem. Glasbeno se je izobraževal v Ljubljani; na srednji glasbeni šoli je študiral orgle in trobento, na glasbeni akademiji pa je leta 1941 končal študij klavirja.
Med narodnoosvobodilnim bojem je na osvobojenem ozemlju Bele krajine vodil pihalno godbo, po njem pa je bil vrsto let dirigent plesnega orkestra RTV Ljubljana in
pogost gost dirigent na različnih festivalih zabavne glasbe. Bil je vodja glasbene produkcije RTV Ljubljana in predsednik Društva slovenskih skladateljev.
Sprva se je posvečal džezu, pozneje pa so ga privlačile filmska, zabavna in scenska glasba. Vse glasbene zvrsti odsevajo zanj značilno zvočnost v tematiki (značilna je naslonitev na folklorne elemente), v obdelavi in instrumentaciji. Napisal je glasbo za več kot 200 domačih in tujih filmov. Leta 1979 je Bojan Adamič dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
—–
Verzolog in prevajalec TONE PRETNAR je leta 1970 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika ter književnosti, leta 1988 pa je v Varšavi uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Mickiewicz in Prešeren«. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bil lektor za slovenski jezik v Varšavi, Gradcu in Krakovu, nato pa docent za primerjalno slovansko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Po večini se je ukvarjal z verzologijo, sodeloval s poljsko akademijo znanosti in med drugim napisal obsežno razpravo o slovenskem in poljskem verzu. Preučeval je tudi poljsko-slovenske kulturne stike, pripravil učbenik slovenščine za Poljake ter sodeloval pri pripravi velikega slovensko-poljskega slovarja. V poljščino je prevajal Cankarjevo prozo, v slovenščino pa poezijo poljskih avtorjev. Za prevod »Kronike ljubezenskih pripetljajev« pisatelja Konwickega je dobil Sovretovo nagrado. Tone Pretnar se je rodil na današnji dan leta 1945 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Dečko, Bojan Adamič, Tone Pretnar
Odvetnik IVAN DEČKO je bil že med študijem v Gradcu dve leti predsednik akademskega društva Triglav, veliko pa je pisal tudi za slovenske in nemške časopise. Kot odvetnik v Celju se je z marljivim organizacijskim delom na političnem, gospodarskem in kulturnem področju povzpel do mesta glavnega voditelja celjskih in spodnještajerskih Slovencev. Od leta 1890 jih je zastopal v štajerskem deželnem zboru.
Leta 1887 je dosegel prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem, vložil je prvo slovensko interpelacijo v deželnem zboru ter izdal »Zbirko zakonov, zadevajočih posle občinskega področja«, s katero je županom olajšal slovensko poslovanje. V Celju je bil med ustanovitelji Južne štajerske hranilnice, Zadružne zveze, Zvezne tiskarne ter številnih društev, med drugim političnega društva Naprej in Slovenskega delavskega podpornega društva. Odvetnik in politik Ivan Dečko se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Središču ob Dravi.
—–
Na današnji dan leta 1902 so v Gorici ustanovili akademsko društvo Adrija. Delovalo je podobno kot druga narodnoobrambna društva na ozemlju Goriško-Gradiščanske. Poudarjalo je svoje nestrankarstvo, čeprav je bilo blizu liberalcem. Pripravljalo je zborovanja in predavanja na podeželju, ustanavljalo ljudske knjižnice in podpiralo revnejše dijake in študente.
—–
Skladatelj in dirigent BOJAN ADAMIČ se je rodil na današnji dan leta 1912 v Ribnici na Dolenjskem. Glasbeno se je izobraževal v Ljubljani; na srednji glasbeni šoli je študiral orgle in trobento, na glasbeni akademiji pa je leta 1941 končal študij klavirja.
Med narodnoosvobodilnim bojem je na osvobojenem ozemlju Bele krajine vodil pihalno godbo, po njem pa je bil vrsto let dirigent plesnega orkestra RTV Ljubljana in
pogost gost dirigent na različnih festivalih zabavne glasbe. Bil je vodja glasbene produkcije RTV Ljubljana in predsednik Društva slovenskih skladateljev.
Sprva se je posvečal džezu, pozneje pa so ga privlačile filmska, zabavna in scenska glasba. Vse glasbene zvrsti odsevajo zanj značilno zvočnost v tematiki (značilna je naslonitev na folklorne elemente), v obdelavi in instrumentaciji. Napisal je glasbo za več kot 200 domačih in tujih filmov. Leta 1979 je Bojan Adamič dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
—–
Verzolog in prevajalec TONE PRETNAR je leta 1970 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika ter književnosti, leta 1988 pa je v Varšavi uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Mickiewicz in Prešeren«. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bil lektor za slovenski jezik v Varšavi, Gradcu in Krakovu, nato pa docent za primerjalno slovansko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Po večini se je ukvarjal z verzologijo, sodeloval s poljsko akademijo znanosti in med drugim napisal obsežno razpravo o slovenskem in poljskem verzu. Preučeval je tudi poljsko-slovenske kulturne stike, pripravil učbenik slovenščine za Poljake ter sodeloval pri pripravi velikega slovensko-poljskega slovarja. V poljščino je prevajal Cankarjevo prozo, v slovenščino pa poezijo poljskih avtorjev. Za prevod »Kronike ljubezenskih pripetljajev« pisatelja Konwickega je dobil Sovretovo nagrado. Tone Pretnar se je rodil na današnji dan leta 1945 v Ljubljani.
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov