Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Marko Kumpreht, Jože Koruza, Alfred Hitchcock

Najstarejši zapis slovenskih imen za mesece je nastal leta 1466. Na prazno hrbtno stran nemškega rokopisa z navodili za spovedovanje jih je zapisal Martin iz Škofje Loke. Ime vsakega meseca je zapisano v latinščini in slovenščini: prosinec, séčan, súšec, mali traven, veliki traven, bobov cvet, mali srpan, veliki srpan, poberúh, listógnoj, kozopŕsk in gruden. Imenom mesecev so v nemščini dodani opisi značajev ljudi, rojenih v posameznem mesecu. Škofjeloški rokopis hrani Avstrijska nacionalna knjižnica na Dunaju.

—–

Protestantski pridigar MARKO KUMPREHT se je rodil okoli leta 1550 v Ljubljani. Od leta 1577 do leta 1582 je študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih deželnih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu. Pozneje je študiral tudi v Strassbourgu. Leta 1588 so ga kranjski stanovi nastavili za predikanta v Ljubljani, kot pridigar pa je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele v bojih proti Turkom. Leta 1598 je bil skupaj z drugimi predikanti pregnan iz Kranjske. Protestantski pridigar Marko Kumpreht je tudi skladal cerkvene pesmi in v zadnji izdaji slovenske protestantske pesmarice leta 1595 je sedem pesmi z njegovim imenom.

—–

Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani (stala je na prostoru današnje Slovenske filharmonije in Slovensko dramatično društvo je bilo v njej pravzaprav pravzaprav nemški podnajemnik), se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija »Veronika Deseniška« Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.

—–

Na današnji dan leta 1935 se je v Ljubljani rodil literarni zgodovinar JOŽE KORUZA. Napisal je veliko razprav, študij in člankov, ki tematsko zajemajo vsa obdobja slovenske književnosti od srednjega veka do sodobnosti. Svoje osrednje področje, starejšo slovensko književnost, je kot profesor na filozofski fakulteti znova oblikoval v samostojen predmet, povezan z ljudskim slovstvom in utemeljen s sodobnejšimi pogledi. Drugo pomembnejše področje preučevanja Jožeta Koruze je bila slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, tretje pa slovenska proza 20. stoletja.

—–

Eden najbolj znanih filmskih ustvarjalcev 20. stoletja, angleški režiser  ALFRED  HITCHCOCK,  se je najprej ukvarjal z reklamo, nato je bil asistent režije in scenarist. Že s svojim prvim filmom »Številka 13« – posnel ga je pri 23-ih letih – je pokazal nagnjenje do srhljivk. Leta 1940 se je uveljavil v Hollywoodu kot mojster trilerjev, ki so močno pritegnili občinstvo. Bil je režiser, ki ni poznal ovir, mojster montaže, snovalec dolgih kadrov, razreševalec napetosti in razgibanosti na vsakem, tudi skromnem prizorišču, in razkazovalec bleščečih tehničnih zmožnosti.

Med njegovimi najbolj znanimi srhljivkami so »39 stopnic«, »Mož, ki je preveč vedel«, »Dvoriščno okno«, »Pokliči M za umor«, »Ptiči«, »Vrtoglavica« in »Psiho«. Angleški filmski režiser Alfred Hitchcock, največji mojster srhljivke v zgodovini kinematografije, se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Londonu.