Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

13. avgust

13.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Marko Kumpreht, Jože Koruza, Alfred Hitchcock

Najstarejši zapis slovenskih imen za mesece je nastal leta 1466. Na prazno hrbtno stran nemškega rokopisa z navodili za spovedovanje jih je zapisal Martin iz Škofje Loke. Ime vsakega meseca je zapisano v latinščini in slovenščini: prosinec, séčan, súšec, mali traven, veliki traven, bobov cvet, mali srpan, veliki srpan, poberúh, listógnoj, kozopŕsk in gruden. Imenom mesecev so v nemščini dodani opisi značajev ljudi, rojenih v posameznem mesecu. Škofjeloški rokopis hrani Avstrijska nacionalna knjižnica na Dunaju.

—–

Protestantski pridigar MARKO KUMPREHT se je rodil okoli leta 1550 v Ljubljani. Od leta 1577 do leta 1582 je študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih deželnih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu. Pozneje je študiral tudi v Strassbourgu. Leta 1588 so ga kranjski stanovi nastavili za predikanta v Ljubljani, kot pridigar pa je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele v bojih proti Turkom. Leta 1598 je bil skupaj z drugimi predikanti pregnan iz Kranjske. Protestantski pridigar Marko Kumpreht je tudi skladal cerkvene pesmi in v zadnji izdaji slovenske protestantske pesmarice leta 1595 je sedem pesmi z njegovim imenom.

—–

Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani (stala je na prostoru današnje Slovenske filharmonije in Slovensko dramatično društvo je bilo v njej pravzaprav pravzaprav nemški podnajemnik), se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija »Veronika Deseniška« Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.

—–

Na današnji dan leta 1935 se je v Ljubljani rodil literarni zgodovinar JOŽE KORUZA. Napisal je veliko razprav, študij in člankov, ki tematsko zajemajo vsa obdobja slovenske književnosti od srednjega veka do sodobnosti. Svoje osrednje področje, starejšo slovensko književnost, je kot profesor na filozofski fakulteti znova oblikoval v samostojen predmet, povezan z ljudskim slovstvom in utemeljen s sodobnejšimi pogledi. Drugo pomembnejše področje preučevanja Jožeta Koruze je bila slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, tretje pa slovenska proza 20. stoletja.

—–

Eden najbolj znanih filmskih ustvarjalcev 20. stoletja, angleški režiser  ALFRED  HITCHCOCK,  se je najprej ukvarjal z reklamo, nato je bil asistent režije in scenarist. Že s svojim prvim filmom »Številka 13« – posnel ga je pri 23-ih letih – je pokazal nagnjenje do srhljivk. Leta 1940 se je uveljavil v Hollywoodu kot mojster trilerjev, ki so močno pritegnili občinstvo. Bil je režiser, ki ni poznal ovir, mojster montaže, snovalec dolgih kadrov, razreševalec napetosti in razgibanosti na vsakem, tudi skromnem prizorišču, in razkazovalec bleščečih tehničnih zmožnosti.

Med njegovimi najbolj znanimi srhljivkami so »39 stopnic«, »Mož, ki je preveč vedel«, »Dvoriščno okno«, »Pokliči M za umor«, »Ptiči«, »Vrtoglavica« in »Psiho«. Angleški filmski režiser Alfred Hitchcock, največji mojster srhljivke v zgodovini kinematografije, se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Londonu.


Na današnji dan

6268 epizod

Na današnji dan

6268 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

13. avgust

13.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Marko Kumpreht, Jože Koruza, Alfred Hitchcock

Najstarejši zapis slovenskih imen za mesece je nastal leta 1466. Na prazno hrbtno stran nemškega rokopisa z navodili za spovedovanje jih je zapisal Martin iz Škofje Loke. Ime vsakega meseca je zapisano v latinščini in slovenščini: prosinec, séčan, súšec, mali traven, veliki traven, bobov cvet, mali srpan, veliki srpan, poberúh, listógnoj, kozopŕsk in gruden. Imenom mesecev so v nemščini dodani opisi značajev ljudi, rojenih v posameznem mesecu. Škofjeloški rokopis hrani Avstrijska nacionalna knjižnica na Dunaju.

—–

Protestantski pridigar MARKO KUMPREHT se je rodil okoli leta 1550 v Ljubljani. Od leta 1577 do leta 1582 je študiral na graški stanovski šoli, leta 1582 pa se je kot štipendist kranjskih deželnih stanov vpisal na univerzo v Tübingenu. Pozneje je študiral tudi v Strassbourgu. Leta 1588 so ga kranjski stanovi nastavili za predikanta v Ljubljani, kot pridigar pa je dvakrat spremljal vojsko kranjske dežele v bojih proti Turkom. Leta 1598 je bil skupaj z drugimi predikanti pregnan iz Kranjske. Protestantski pridigar Marko Kumpreht je tudi skladal cerkvene pesmi in v zadnji izdaji slovenske protestantske pesmarice leta 1595 je sedem pesmi z njegovim imenom.

—–

Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani (stala je na prostoru današnje Slovenske filharmonije in Slovensko dramatično društvo je bilo v njej pravzaprav pravzaprav nemški podnajemnik), se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija »Veronika Deseniška« Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.

—–

Na današnji dan leta 1935 se je v Ljubljani rodil literarni zgodovinar JOŽE KORUZA. Napisal je veliko razprav, študij in člankov, ki tematsko zajemajo vsa obdobja slovenske književnosti od srednjega veka do sodobnosti. Svoje osrednje področje, starejšo slovensko književnost, je kot profesor na filozofski fakulteti znova oblikoval v samostojen predmet, povezan z ljudskim slovstvom in utemeljen s sodobnejšimi pogledi. Drugo pomembnejše področje preučevanja Jožeta Koruze je bila slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, tretje pa slovenska proza 20. stoletja.

—–

Eden najbolj znanih filmskih ustvarjalcev 20. stoletja, angleški režiser  ALFRED  HITCHCOCK,  se je najprej ukvarjal z reklamo, nato je bil asistent režije in scenarist. Že s svojim prvim filmom »Številka 13« – posnel ga je pri 23-ih letih – je pokazal nagnjenje do srhljivk. Leta 1940 se je uveljavil v Hollywoodu kot mojster trilerjev, ki so močno pritegnili občinstvo. Bil je režiser, ki ni poznal ovir, mojster montaže, snovalec dolgih kadrov, razreševalec napetosti in razgibanosti na vsakem, tudi skromnem prizorišču, in razkazovalec bleščečih tehničnih zmožnosti.

Med njegovimi najbolj znanimi srhljivkami so »39 stopnic«, »Mož, ki je preveč vedel«, »Dvoriščno okno«, »Pokliči M za umor«, »Ptiči«, »Vrtoglavica« in »Psiho«. Angleški filmski režiser Alfred Hitchcock, največji mojster srhljivke v zgodovini kinematografije, se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Londonu.


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov