Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

16. avgust

16.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Avgust Dimitz, Elvira Kralj, Vladimir Kralj

Zgodovinar AVGUST  DIMITZ se je rodil na današnji dan leta 1827  v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološka vprašanja in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna “Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej” v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.

—–

Gledališka igralka ELVIRA  KRALJ  je v Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Leta 1919 je s starši zbežala v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja prva igralka, v ljubljanski Drami pa ena najizrazitejših.

Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, predvsem Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v  filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve.  Leta je 1967 dobila Prešernovo nagrado, tri leta pozneje pa kot prva igralka Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Trstu.

—–

Literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik  VLADIMIR  KRALJ je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1925 tudi doktoriral. Pred drugo svetovno vojno je objavljal gledališke in literarne kritike ter urejal mariborsko revijo Obzorja. Med vojno je bil večkrat zaprt, zadnji leti pa je prebil v koncentracijskem taborišču Dachau. Po letu 1945 je s pretežno literarnimi kritikami sodeloval v številnih revijah ter med prvimi na Slovenskem kompetentno in s širokih estetsko-zgodovinskih in komparativnih razgledišč analiziral moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki.

Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na Akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru  visokošolskega gledališkega študija. Dvakrat je bil tudi rektor te akademije. Literarni in gledališki kritik ter dramski teoretik Vladimir Kralj se je rodil na današnji dan leta1901 v Celju.

—–

Gospodarski krogi v Sloveniji so že na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začutili potrebo po ustanovitvi borze v Ljubljani. Najaktivnejši pri tem delu je bil gospodarstvenik Dragotin Hribar, ob strani pa mu je stala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tako je bila Ljubljanska borza za blago in vrednote ustanovljena na današnji dan leta 1924. Na začetku je lahko poslovala le kot blagovna borza,  predvsem  z  lesom in žitom, leta 1927 pa je postala popolna in je lahko poslovala tudi z vrednostnimi papirji, valutami in devizami. Bila je tretja največja borza v tedanji Jugoslaviji. Ob ustanovitvi je

štela 43 članov, leta 1940 pa 195; to so bila vsa najpomembnejša slovenska gospodarska podjetja. Po letu 1945 je Ljubljanska borza prenehala delovati.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

16. avgust

16.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Avgust Dimitz, Elvira Kralj, Vladimir Kralj

Zgodovinar AVGUST  DIMITZ se je rodil na današnji dan leta 1827  v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološka vprašanja in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna “Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej” v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.

—–

Gledališka igralka ELVIRA  KRALJ  je v Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Leta 1919 je s starši zbežala v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja prva igralka, v ljubljanski Drami pa ena najizrazitejših.

Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, predvsem Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v  filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve.  Leta je 1967 dobila Prešernovo nagrado, tri leta pozneje pa kot prva igralka Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Trstu.

—–

Literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik  VLADIMIR  KRALJ je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1925 tudi doktoriral. Pred drugo svetovno vojno je objavljal gledališke in literarne kritike ter urejal mariborsko revijo Obzorja. Med vojno je bil večkrat zaprt, zadnji leti pa je prebil v koncentracijskem taborišču Dachau. Po letu 1945 je s pretežno literarnimi kritikami sodeloval v številnih revijah ter med prvimi na Slovenskem kompetentno in s širokih estetsko-zgodovinskih in komparativnih razgledišč analiziral moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki.

Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na Akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru  visokošolskega gledališkega študija. Dvakrat je bil tudi rektor te akademije. Literarni in gledališki kritik ter dramski teoretik Vladimir Kralj se je rodil na današnji dan leta1901 v Celju.

—–

Gospodarski krogi v Sloveniji so že na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začutili potrebo po ustanovitvi borze v Ljubljani. Najaktivnejši pri tem delu je bil gospodarstvenik Dragotin Hribar, ob strani pa mu je stala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tako je bila Ljubljanska borza za blago in vrednote ustanovljena na današnji dan leta 1924. Na začetku je lahko poslovala le kot blagovna borza,  predvsem  z  lesom in žitom, leta 1927 pa je postala popolna in je lahko poslovala tudi z vrednostnimi papirji, valutami in devizami. Bila je tretja največja borza v tedanji Jugoslaviji. Ob ustanovitvi je

štela 43 članov, leta 1940 pa 195; to so bila vsa najpomembnejša slovenska gospodarska podjetja. Po letu 1945 je Ljubljanska borza prenehala delovati.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov