Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

20. avgust

20.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Jernej Basar, Vladimir Kante, Ludovik Žitnik

Na današnji dan leta 1683 se je v Škofji Loki rodil  pridigar JERNEJ BASAR. Filozofijo in teologijo je študiral na Dunaju, 1718. leta pa je stopil v jezuitski red. Bil je pridigar v jezuitskih kolegijih v Trstu, Gorici, Celovcu in zadnja leta v ljubljanski stolnici. Za tisk je pripravil knjigo čisto drugačnih pridig, kot so tiste, ki jih najdemo pri Janezu Svetokriškem.  Basarjeve so bile jasno tematsko zastavljene in razumsko izpeljane, vendar z značilnimi baročnimi retoričnimi sredstvi.

—–

Policijski uradnik VLADIMIR  KANTE se je rodil na današnji dan leta 1905 v Šmarju  pri  Ajdovščini.  Iz  prava  je doktoriral 1941. leta, potem je bil v policijski službi, najprej v Beogradu in pozneje v Ljubljani. Kot vodja političnega oddelka in pomočnik upravnika politične policije v Ljubljani si je prizadeval za human odnos do zapornikov. Ob kapitulaciji Jugoslavije 1941 je dosegel, da so uničili del policijskega arhiva s seznami protifašištov in komunistov. Takoj je začel sodelovati z Osvobodilno fronto in postal njen najpomembnejši obveščevalec pri ljubljanski policiji.  Obveščanje je nadaljeval tudi pod nemško okupacijo. Zaradi izdaje je bil Vladimir Kante februarja leta 1945 aretiran, mučen in obešen.

—–

Na današnji dan leta 1910 so v Portorožu odprli enega najlepših hotelov ob Jadranskem morju, hotel Palace. Imel je 175 sob, veliko jedilnico in večnamensko dvorano, odprto teraso in bralne salone. S posebnim hodnikom je bil povezan z zdraviliškim kompleksom, bazenom in prostori za blatne kopeli. Pred hotelom je bilo urejeno peščeno kopališče z dvesto kabinami, nanizanimi v polkrogu.

Že takrat so se lahko gostje hotela Palace iz Portoroža odpeljali v sosednji Piran ali Lucijo s trolejbusom, ki je na tej progi začel voziti že leto prej. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču mimo ladjedelnice in skozi Portorož do obalne železnice v Luciji. Ta trolejbusna proga

(breztirnični tramvaj so ji rekli takrat) je bila prvi tak poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu. Delovala je dve leti, leta 1912 pa je povezavo med Piranom in Lucijo prevzel  tramvaj.

—–

Športni delavec, hokejist in častnik  LUDOVIK  ŽITNIK  je po učiteljišču v Ljubljani leta 1939 v Beogradu končal še enoletno šolo za telesno kulturo. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj v Mariboru in Kranju, nato je bil interniran v Gonarsu, leta 1943 pa je odšel v partizane. Po vojni je končal še Višjo vojaško akademijo in bil do leta 1970 častnik Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu, odgovoren za telesno vzgojo.

V letih od 1929 do 41 je igral nogomet in hokej pri ljubljanskem klubu Ilirija. Nastopil je na prvi uradni hokejski tekmi v Sloveniji leta 1932 v Kamniku in sedem let pozneje kot član jugoslovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu. Po vojni je bil več let član hokejskega kluba Partizan v Beogradu in stalni član državne reprezentance, pozneje pa tudi mednarodni hokejski sodnik. Vodil je tehnične organizacije številnih množičnih in drugih velikih športnih prireditev v Jugoslaviji in delal v raznih športnih organizacijah in forumih. Luce Žitnik se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

20. avgust

20.08.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Jernej Basar, Vladimir Kante, Ludovik Žitnik

Na današnji dan leta 1683 se je v Škofji Loki rodil  pridigar JERNEJ BASAR. Filozofijo in teologijo je študiral na Dunaju, 1718. leta pa je stopil v jezuitski red. Bil je pridigar v jezuitskih kolegijih v Trstu, Gorici, Celovcu in zadnja leta v ljubljanski stolnici. Za tisk je pripravil knjigo čisto drugačnih pridig, kot so tiste, ki jih najdemo pri Janezu Svetokriškem.  Basarjeve so bile jasno tematsko zastavljene in razumsko izpeljane, vendar z značilnimi baročnimi retoričnimi sredstvi.

—–

Policijski uradnik VLADIMIR  KANTE se je rodil na današnji dan leta 1905 v Šmarju  pri  Ajdovščini.  Iz  prava  je doktoriral 1941. leta, potem je bil v policijski službi, najprej v Beogradu in pozneje v Ljubljani. Kot vodja političnega oddelka in pomočnik upravnika politične policije v Ljubljani si je prizadeval za human odnos do zapornikov. Ob kapitulaciji Jugoslavije 1941 je dosegel, da so uničili del policijskega arhiva s seznami protifašištov in komunistov. Takoj je začel sodelovati z Osvobodilno fronto in postal njen najpomembnejši obveščevalec pri ljubljanski policiji.  Obveščanje je nadaljeval tudi pod nemško okupacijo. Zaradi izdaje je bil Vladimir Kante februarja leta 1945 aretiran, mučen in obešen.

—–

Na današnji dan leta 1910 so v Portorožu odprli enega najlepših hotelov ob Jadranskem morju, hotel Palace. Imel je 175 sob, veliko jedilnico in večnamensko dvorano, odprto teraso in bralne salone. S posebnim hodnikom je bil povezan z zdraviliškim kompleksom, bazenom in prostori za blatne kopeli. Pred hotelom je bilo urejeno peščeno kopališče z dvesto kabinami, nanizanimi v polkrogu.

Že takrat so se lahko gostje hotela Palace iz Portoroža odpeljali v sosednji Piran ali Lucijo s trolejbusom, ki je na tej progi začel voziti že leto prej. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču mimo ladjedelnice in skozi Portorož do obalne železnice v Luciji. Ta trolejbusna proga

(breztirnični tramvaj so ji rekli takrat) je bila prvi tak poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu. Delovala je dve leti, leta 1912 pa je povezavo med Piranom in Lucijo prevzel  tramvaj.

—–

Športni delavec, hokejist in častnik  LUDOVIK  ŽITNIK  je po učiteljišču v Ljubljani leta 1939 v Beogradu končal še enoletno šolo za telesno kulturo. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj v Mariboru in Kranju, nato je bil interniran v Gonarsu, leta 1943 pa je odšel v partizane. Po vojni je končal še Višjo vojaško akademijo in bil do leta 1970 častnik Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu, odgovoren za telesno vzgojo.

V letih od 1929 do 41 je igral nogomet in hokej pri ljubljanskem klubu Ilirija. Nastopil je na prvi uradni hokejski tekmi v Sloveniji leta 1932 v Kamniku in sedem let pozneje kot član jugoslovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu. Po vojni je bil več let član hokejskega kluba Partizan v Beogradu in stalni član državne reprezentance, pozneje pa tudi mednarodni hokejski sodnik. Vodil je tehnične organizacije številnih množičnih in drugih velikih športnih prireditev v Jugoslaviji in delal v raznih športnih organizacijah in forumih. Luce Žitnik se je rodil na današnji dan leta 1913 v Ljubljani.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov