Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jernej Kopitar, Matija Robič, Anton Gvajc, Janez Vipotnik
Na današnji dan leta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano rodil slavist, filolog in publicist JERNEJ KOPITAR. Gimnazijo in dveletni študij na liceju je končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Najprej je bil cenzor slovanskih in novogrških knjig, leta 1844 pa je napredoval do kustosa in dvornega svetnika. V zadnjih letih življenja je bil član vseh pomembnejših evropskih znanstvenih akademij. Njegove zgodovinske in prerodne zamisli so izhajale iz prvin, ki so nastale že v Zoisovem krogu, Kopitar jih je le razširil in prilagodil političnemu položaju.
Za slovenski jezik je pomemben, ker je pred 210-imi leti izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo mi Slovenci z delom Jerneja Kopitarja dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
—–
Cerkveni zgodovinar MATIJA ROBIČ je po študiju in mašniškem posvečenju iz teologije leta 1833 doktoriral na Dunaju. Na teološki fakulteti v Gradcu je prevzel stolico za cerkveno zgodovino, predaval pa je tudi cerkveno pravo ter vodil vaje v slovenskih nabožnih govorih in slovenski katehezi. Sedemkrat je bil dekan teološke fakultete, dvakrat rektor graške univerze, pa tudi ravnatelj deželnih gimnazij. Matija Robič se je rodil na današnji dan leta 1802 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil slikar ANTON GVAJC. Slikarstvo in specialko za zgodovinsko slikarstvo je končal na dunajski umetnostni akademiji. Kot profesor risanja je delal na ženskem učiteljišču v Gorici, po koncu prve svetovne vojne pa v Mariboru, v katerem je bil soustanovitelj in predsednik Groharjevega umetniškega kluba. Slikal je portrete, cerkvene in žanrske podobe, najraje pa tihožitja in gorske krajine. Anton Gvajc je bil po slogu realist; njegova dela so pogosto prežeta z romantičnim razpoloženjem.
—–
Na današnji dan leta 1917 se je v Zagorju ob Savi rodil politik in pisatelj JANEZ VIPOTNIK. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral gradbeništvo, leta 1942 pa je odšel v partizane. Bil je borec Gubčeve in Cankarjeve brigade ter komisar 15. divizije in 7. korpusa, s katerim je sodeloval pri osvoboditvi Ljubljane. Po vojni je bil med drugim predsednik Zveze slovenske mladine, minister v vladi Ljudske republike Slovenije, zvezni minister za kulturo, predsednik Socialistične zveze delovnega ljustva, glavni urednik časnika Delo ter generalni direktor in predsednik skupščine Radiotelevizije Ljubljana. V leposlovnih delih Janeza Vipotnika prevladuje tematika narodnoosvobodilnega boja, pisal pa je tudi za mladino. Prejel je Župančičevo in Kajuhovo nagrado.
—–
V Trebnjem na Dolenjskem se je na današnji dan leta 1968 začel prvi tabor slovenskih naivnih slikarjev in kiparjev, pozneje imenovanih likovni samorastniki. Trebnje je tako postalo “drugi dom slovenskih ljudskih umetnikov”, kot je pisalo v časopisih. Naivni umetniki so sčasoma ustvarili stalno zbirko, ki je dobila prostore v “Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje”.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jernej Kopitar, Matija Robič, Anton Gvajc, Janez Vipotnik
Na današnji dan leta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano rodil slavist, filolog in publicist JERNEJ KOPITAR. Gimnazijo in dveletni študij na liceju je končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Najprej je bil cenzor slovanskih in novogrških knjig, leta 1844 pa je napredoval do kustosa in dvornega svetnika. V zadnjih letih življenja je bil član vseh pomembnejših evropskih znanstvenih akademij. Njegove zgodovinske in prerodne zamisli so izhajale iz prvin, ki so nastale že v Zoisovem krogu, Kopitar jih je le razširil in prilagodil političnemu položaju.
Za slovenski jezik je pomemben, ker je pred 210-imi leti izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo mi Slovenci z delom Jerneja Kopitarja dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
—–
Cerkveni zgodovinar MATIJA ROBIČ je po študiju in mašniškem posvečenju iz teologije leta 1833 doktoriral na Dunaju. Na teološki fakulteti v Gradcu je prevzel stolico za cerkveno zgodovino, predaval pa je tudi cerkveno pravo ter vodil vaje v slovenskih nabožnih govorih in slovenski katehezi. Sedemkrat je bil dekan teološke fakultete, dvakrat rektor graške univerze, pa tudi ravnatelj deželnih gimnazij. Matija Robič se je rodil na današnji dan leta 1802 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil slikar ANTON GVAJC. Slikarstvo in specialko za zgodovinsko slikarstvo je končal na dunajski umetnostni akademiji. Kot profesor risanja je delal na ženskem učiteljišču v Gorici, po koncu prve svetovne vojne pa v Mariboru, v katerem je bil soustanovitelj in predsednik Groharjevega umetniškega kluba. Slikal je portrete, cerkvene in žanrske podobe, najraje pa tihožitja in gorske krajine. Anton Gvajc je bil po slogu realist; njegova dela so pogosto prežeta z romantičnim razpoloženjem.
—–
Na današnji dan leta 1917 se je v Zagorju ob Savi rodil politik in pisatelj JANEZ VIPOTNIK. Po končani gimnaziji v Ljubljani je študiral gradbeništvo, leta 1942 pa je odšel v partizane. Bil je borec Gubčeve in Cankarjeve brigade ter komisar 15. divizije in 7. korpusa, s katerim je sodeloval pri osvoboditvi Ljubljane. Po vojni je bil med drugim predsednik Zveze slovenske mladine, minister v vladi Ljudske republike Slovenije, zvezni minister za kulturo, predsednik Socialistične zveze delovnega ljustva, glavni urednik časnika Delo ter generalni direktor in predsednik skupščine Radiotelevizije Ljubljana. V leposlovnih delih Janeza Vipotnika prevladuje tematika narodnoosvobodilnega boja, pisal pa je tudi za mladino. Prejel je Župančičevo in Kajuhovo nagrado.
—–
V Trebnjem na Dolenjskem se je na današnji dan leta 1968 začel prvi tabor slovenskih naivnih slikarjev in kiparjev, pozneje imenovanih likovni samorastniki. Trebnje je tako postalo “drugi dom slovenskih ljudskih umetnikov”, kot je pisalo v časopisih. Naivni umetniki so sčasoma ustvarili stalno zbirko, ki je dobila prostore v “Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje”.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov