Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Hribar, Jožko Žiberna, Mirko Grobler, Dare Bernot
Ljubljanski župan Ivan Hribar je na današnji dan leta 1910 s posebnim razglasom pojasnil meščanom, da njegovo veličanstvo ni blagovolilo potrditi njegove šeste soglasne izvolitve za župana. To je pomenilo konec županovanja Ivana Hribarja, čeprav se je kranjska prestolnica prav po njegovi zaslugi iz “dolge vasi” razvila v sodobno srednjeevropsko mesto. Hribar še danes velja za najboljšega ljubljanskega župana doslej.
Številni menijo, da je cesar zavrnil izvolitev Hribarja tudi zaradi uspešnega spletkarjenja tedanjega voditelja slovenskega katoliškega političnega tabora Ivana Šušteršiča. Da bi omajali ugled, ki ga je pri Ljubljančanih imel Ivan Hribar, je Vseslovenska ljudska stranka celo sprožila preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bila vknjižena le ena krone in 55 vinarjev.
—–
Pravnik in publicist JOŽKO ŽIBERNA je leta 1935 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in začel delati kot odvetniški pripravnik. Že v gimnazijskih in študentskih letih je deloval zlasti v primorskih narodnoobrambnih organizacijah, v 30-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi predsednik “Mlade Soče”, društva mladih primorskih emigrantov, ki so se pred fašizmom umaknili v matično domovino.
Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, vendar so ga leto pozneje Italijani aretirali in poslali v taborišče Visco, Nemci pa pozneje v Dachau. Po koncu vojne je bil eden vodilnih strokovnjakov v Narodni banki Jugoslavije, pozneje pa je vodil pravno službo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V pravniški organizaciji je posebno podpiral dejavnost slovenskih zamejskih pravnikov. Pisal je o zamejski problematiki in domoznanstvu Krasa, bil je prvi urednik “Bančnega vestnika” ter soustanovitelj jugoslovanske Zveze društev pravnikov v gospodarstvu. Jožko Žiberna se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Mariboru rodil filmski režiser, scenarist in montažer MIRKO GROBLER. Najprej je snemal reklame in filmske obzornike, pozneje pa je oblikoval več kratkih filmov z značilnim ironično-kritičnim obravnavanjem žgočih družbenih problemov. Kot scenarist in režiser se je s filmom “Nočni izlet”, posnetim leta 1961, pridružil gibanju v jugoslovanskem filmu, ki je kritično obravnavalo sodobne teme. Ta film Mirka Groblerja pripoveduje o zlati mladini, ki živi na račun po vojni nastale politične in ekonomske elite.
—–
Agronom DARE BERNOT je bil tudi vrhunski športnik. Kot agronomski strokovnjak je bil od leta 1974 višji strokovni sodelavec pri katedri za tehnologijo rastlinskih živil agronomske fakultete v Ljubljani, kot športnik pa tekmovalec in funkcionar v kanuizmu. Od leta 1956 do 63 je bil petkrat prvak Jugoslavije, z bratom Natanom Bernotom pa sta na svetovnem prvenstvu leta 1963 osvojila srebrno medaljo v kanuju dvokleku. Dare Bernot se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Hribar, Jožko Žiberna, Mirko Grobler, Dare Bernot
Ljubljanski župan Ivan Hribar je na današnji dan leta 1910 s posebnim razglasom pojasnil meščanom, da njegovo veličanstvo ni blagovolilo potrditi njegove šeste soglasne izvolitve za župana. To je pomenilo konec županovanja Ivana Hribarja, čeprav se je kranjska prestolnica prav po njegovi zaslugi iz “dolge vasi” razvila v sodobno srednjeevropsko mesto. Hribar še danes velja za najboljšega ljubljanskega župana doslej.
Številni menijo, da je cesar zavrnil izvolitev Hribarja tudi zaradi uspešnega spletkarjenja tedanjega voditelja slovenskega katoliškega političnega tabora Ivana Šušteršiča. Da bi omajali ugled, ki ga je pri Ljubljančanih imel Ivan Hribar, je Vseslovenska ljudska stranka celo sprožila preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bila vknjižena le ena krone in 55 vinarjev.
—–
Pravnik in publicist JOŽKO ŽIBERNA je leta 1935 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in začel delati kot odvetniški pripravnik. Že v gimnazijskih in študentskih letih je deloval zlasti v primorskih narodnoobrambnih organizacijah, v 30-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi predsednik “Mlade Soče”, društva mladih primorskih emigrantov, ki so se pred fašizmom umaknili v matično domovino.
Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, vendar so ga leto pozneje Italijani aretirali in poslali v taborišče Visco, Nemci pa pozneje v Dachau. Po koncu vojne je bil eden vodilnih strokovnjakov v Narodni banki Jugoslavije, pozneje pa je vodil pravno službo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V pravniški organizaciji je posebno podpiral dejavnost slovenskih zamejskih pravnikov. Pisal je o zamejski problematiki in domoznanstvu Krasa, bil je prvi urednik “Bančnega vestnika” ter soustanovitelj jugoslovanske Zveze društev pravnikov v gospodarstvu. Jožko Žiberna se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Mariboru rodil filmski režiser, scenarist in montažer MIRKO GROBLER. Najprej je snemal reklame in filmske obzornike, pozneje pa je oblikoval več kratkih filmov z značilnim ironično-kritičnim obravnavanjem žgočih družbenih problemov. Kot scenarist in režiser se je s filmom “Nočni izlet”, posnetim leta 1961, pridružil gibanju v jugoslovanskem filmu, ki je kritično obravnavalo sodobne teme. Ta film Mirka Groblerja pripoveduje o zlati mladini, ki živi na račun po vojni nastale politične in ekonomske elite.
—–
Agronom DARE BERNOT je bil tudi vrhunski športnik. Kot agronomski strokovnjak je bil od leta 1974 višji strokovni sodelavec pri katedri za tehnologijo rastlinskih živil agronomske fakultete v Ljubljani, kot športnik pa tekmovalec in funkcionar v kanuizmu. Od leta 1956 do 63 je bil petkrat prvak Jugoslavije, z bratom Natanom Bernotom pa sta na svetovnem prvenstvu leta 1963 osvojila srebrno medaljo v kanuju dvokleku. Dare Bernot se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov