Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Hribar, Jožko Žiberna, Mirko Grobler, Dare Bernot
Ljubljanski župan Ivan Hribar je na današnji dan leta 1910 s posebnim razglasom pojasnil meščanom, da njegovo veličanstvo ni blagovolilo potrditi njegove šeste soglasne izvolitve za župana. To je pomenilo konec županovanja Ivana Hribarja, čeprav se je kranjska prestolnica prav po njegovi zaslugi iz “dolge vasi” razvila v sodobno srednjeevropsko mesto. Hribar še danes velja za najboljšega ljubljanskega župana doslej.
Številni menijo, da je cesar zavrnil izvolitev Hribarja tudi zaradi uspešnega spletkarjenja tedanjega voditelja slovenskega katoliškega političnega tabora Ivana Šušteršiča. Da bi omajali ugled, ki ga je pri Ljubljančanih imel Ivan Hribar, je Vseslovenska ljudska stranka celo sprožila preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bila vknjižena le ena krone in 55 vinarjev.
—–
Pravnik in publicist JOŽKO ŽIBERNA je leta 1935 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in začel delati kot odvetniški pripravnik. Že v gimnazijskih in študentskih letih je deloval zlasti v primorskih narodnoobrambnih organizacijah, v 30-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi predsednik “Mlade Soče”, društva mladih primorskih emigrantov, ki so se pred fašizmom umaknili v matično domovino.
Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, vendar so ga leto pozneje Italijani aretirali in poslali v taborišče Visco, Nemci pa pozneje v Dachau. Po koncu vojne je bil eden vodilnih strokovnjakov v Narodni banki Jugoslavije, pozneje pa je vodil pravno službo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V pravniški organizaciji je posebno podpiral dejavnost slovenskih zamejskih pravnikov. Pisal je o zamejski problematiki in domoznanstvu Krasa, bil je prvi urednik “Bančnega vestnika” ter soustanovitelj jugoslovanske Zveze društev pravnikov v gospodarstvu. Jožko Žiberna se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Mariboru rodil filmski režiser, scenarist in montažer MIRKO GROBLER. Najprej je snemal reklame in filmske obzornike, pozneje pa je oblikoval več kratkih filmov z značilnim ironično-kritičnim obravnavanjem žgočih družbenih problemov. Kot scenarist in režiser se je s filmom “Nočni izlet”, posnetim leta 1961, pridružil gibanju v jugoslovanskem filmu, ki je kritično obravnavalo sodobne teme. Ta film Mirka Groblerja pripoveduje o zlati mladini, ki živi na račun po vojni nastale politične in ekonomske elite.
—–
Agronom DARE BERNOT je bil tudi vrhunski športnik. Kot agronomski strokovnjak je bil od leta 1974 višji strokovni sodelavec pri katedri za tehnologijo rastlinskih živil agronomske fakultete v Ljubljani, kot športnik pa tekmovalec in funkcionar v kanuizmu. Od leta 1956 do 63 je bil petkrat prvak Jugoslavije, z bratom Natanom Bernotom pa sta na svetovnem prvenstvu leta 1963 osvojila srebrno medaljo v kanuju dvokleku. Dare Bernot se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ivan Hribar, Jožko Žiberna, Mirko Grobler, Dare Bernot
Ljubljanski župan Ivan Hribar je na današnji dan leta 1910 s posebnim razglasom pojasnil meščanom, da njegovo veličanstvo ni blagovolilo potrditi njegove šeste soglasne izvolitve za župana. To je pomenilo konec županovanja Ivana Hribarja, čeprav se je kranjska prestolnica prav po njegovi zaslugi iz “dolge vasi” razvila v sodobno srednjeevropsko mesto. Hribar še danes velja za najboljšega ljubljanskega župana doslej.
Številni menijo, da je cesar zavrnil izvolitev Hribarja tudi zaradi uspešnega spletkarjenja tedanjega voditelja slovenskega katoliškega političnega tabora Ivana Šušteršiča. Da bi omajali ugled, ki ga je pri Ljubljančanih imel Ivan Hribar, je Vseslovenska ljudska stranka celo sprožila preiskavo o njegovem finančnem poslovanju. Preiskovalci so v več kakor tristo straneh dolgem poročilu ugotovili, da v štirinajstih letih Hribarjevega županovanja ni bila vknjižena le ena krone in 55 vinarjev.
—–
Pravnik in publicist JOŽKO ŽIBERNA je leta 1935 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in začel delati kot odvetniški pripravnik. Že v gimnazijskih in študentskih letih je deloval zlasti v primorskih narodnoobrambnih organizacijah, v 30-ih letih prejšnjega stoletja pa je bil tudi predsednik “Mlade Soče”, društva mladih primorskih emigrantov, ki so se pred fašizmom umaknili v matično domovino.
Leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju, vendar so ga leto pozneje Italijani aretirali in poslali v taborišče Visco, Nemci pa pozneje v Dachau. Po koncu vojne je bil eden vodilnih strokovnjakov v Narodni banki Jugoslavije, pozneje pa je vodil pravno službo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V pravniški organizaciji je posebno podpiral dejavnost slovenskih zamejskih pravnikov. Pisal je o zamejski problematiki in domoznanstvu Krasa, bil je prvi urednik “Bančnega vestnika” ter soustanovitelj jugoslovanske Zveze društev pravnikov v gospodarstvu. Jožko Žiberna se je rodil na današnji dan leta 1910 v Divači.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Mariboru rodil filmski režiser, scenarist in montažer MIRKO GROBLER. Najprej je snemal reklame in filmske obzornike, pozneje pa je oblikoval več kratkih filmov z značilnim ironično-kritičnim obravnavanjem žgočih družbenih problemov. Kot scenarist in režiser se je s filmom “Nočni izlet”, posnetim leta 1961, pridružil gibanju v jugoslovanskem filmu, ki je kritično obravnavalo sodobne teme. Ta film Mirka Groblerja pripoveduje o zlati mladini, ki živi na račun po vojni nastale politične in ekonomske elite.
—–
Agronom DARE BERNOT je bil tudi vrhunski športnik. Kot agronomski strokovnjak je bil od leta 1974 višji strokovni sodelavec pri katedri za tehnologijo rastlinskih živil agronomske fakultete v Ljubljani, kot športnik pa tekmovalec in funkcionar v kanuizmu. Od leta 1956 do 63 je bil petkrat prvak Jugoslavije, z bratom Natanom Bernotom pa sta na svetovnem prvenstvu leta 1963 osvojila srebrno medaljo v kanuju dvokleku. Dare Bernot se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov