Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Društvo ostrostrelcev, Aci Bertoncelj
Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. in 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo že leta 1562 v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.
Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef. V Mestnem muzeju v Ljubljani je bila med številnimi poslikanimi tarčami ljubljanskih pomembnežev iz tistega časa na ogled tudi tarča s cesarjevim zadetkom; ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v polno«.
Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, na današnji dan leta 1876 so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.
—–
Ko so Slovenci na veličastnem zborovanju 29. oktobra leta 1918 praznovali svojo osvoboditev izpod tisočletne nemške oblasti, niso vedeli, da bo cena za to velika. Prepričani so bili, da se bodo vsi Slovenci enakopravno združili v novi državni tvorbi, Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda ostalo je le pri tem, kar so si z generalom Rudolfom Maistrom izbojevali do novembra leta 1918. Severno mejo na Štajerskem je priznala tudi mirovna konferenca v Parizu. Glede meje na Koroškem pa so se po dolgotrajnih pogajanjih na današnji dan pred sto leti dogovorili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Ta bi moral biti najpozneje v šestih mesecih, vendar so se priprave nanj zavlekle in je bil kar leto dni pozneje.
—–
Pianist in pedagog ACI BERTONCELJ je študij klavirja končal leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi jazzovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je jazz pri nas šele uveljavljal. Sicer pa so v njegovih kreacijah pridobivali veljavo muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, stilna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in kot prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil na današnji dan pred 80- imi leti v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Društvo ostrostrelcev, Aci Bertoncelj
Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. in 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo že leta 1562 v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.
Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef. V Mestnem muzeju v Ljubljani je bila med številnimi poslikanimi tarčami ljubljanskih pomembnežev iz tistega časa na ogled tudi tarča s cesarjevim zadetkom; ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v polno«.
Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, na današnji dan leta 1876 so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.
—–
Ko so Slovenci na veličastnem zborovanju 29. oktobra leta 1918 praznovali svojo osvoboditev izpod tisočletne nemške oblasti, niso vedeli, da bo cena za to velika. Prepričani so bili, da se bodo vsi Slovenci enakopravno združili v novi državni tvorbi, Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Toda ostalo je le pri tem, kar so si z generalom Rudolfom Maistrom izbojevali do novembra leta 1918. Severno mejo na Štajerskem je priznala tudi mirovna konferenca v Parizu. Glede meje na Koroškem pa so se po dolgotrajnih pogajanjih na današnji dan pred sto leti dogovorili, naj o usodi Celovške kotline odloči plebiscit. Ta bi moral biti najpozneje v šestih mesecih, vendar so se priprave nanj zavlekle in je bil kar leto dni pozneje.
—–
Pianist in pedagog ACI BERTONCELJ je študij klavirja končal leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu. Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi jazzovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je jazz pri nas šele uveljavljal. Sicer pa so v njegovih kreacijah pridobivali veljavo muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, stilna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in kot prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil na današnji dan pred 80- imi leti v Ljubljani.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov