Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

4. september

04.09.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Ferdinand Gallo, Janko Kersnik, Milan Škerlj

Kipar  FERDINAND  GALLO  je sredi 18. stoletja deloval v Celju in Posavinju. Bil je poglavitni predstavnik poznobaročne sakralne plastike na slovenskem Štajerskem. V njegovih delih se vplivi reprezentativnega severnega kiparstva prepletajo s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Razgibano oltarno arhitekturo spremlja živahna rokokojska ornamentika, značilne so tudi manieristične sloke figure, ki kažejo na graške vzore. Oltarji kiparja Ferdinanda Galla so v cerkvah na Sladki Gori, v Družmirju, na Gori Oljki nad Polzelo, v Šaleku in v Braslovčah, več njegovih del pa hrani Pokrajinski muzej v Celju.

—–

Za celotno slovensko ozemlje so začeli uporabljati ime Slovenija šele v prvi polovici 19. stoletja. Izraza »Slovenec« in »slovenski« sta sicer že obstajala, vendar nista bila zelo razširjena. Ime je jeziku in narodu »posodila« Dežela Kranjska, ki je bila od 15. stoletja glavna slovenska dežela, saj je izraz »Kranjci« takrat pomenil toliko kot »Slovenci«, »kranjski jezik« pa je bil slovenski jezik. Nekateri so uporabljali oznako »Kranjska« tudi za širše slovensko ozemlje, drugi so se ustavili na ožji kranjski meji.

Anton Tomaž Linhart je izdal prvi zvezek svoje slovenske zgodovine z naslovom »Poskus zgodovine Kranjske in drugih južnih Slovanov Avstrije«, Jernej Kopitar pa je dvajset let pozneje svojo slovnico poimenoval »Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem«. Obe znameniti knjigi sta bili sicer napisani v nemščini. Sredi leta 1843 pa je začel izhajati časopis Novice, prvi slovenski časnik, ki je predstavljal in zagovarjal slovenske narodne težnje in bil nosilec združevanja vseh Slovencev. Ko je avstrijski cesar obiskal industrijsko razstavo v Ljubljani,  je uvodničar Novic na današnji dan leta 1844 Ljubljano prvič imenoval glavno mesto Slovenije.

—–

Pisatelj JANKO  KERSNIK je bil s svojimi realističnimi spisi najpomembnejši poetični realist v našem pripovedništvu ob koncu 19. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1852 na Brdu pri Lukovici. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu. Nekaj časa je bil koncipient pri finančnih uradih v Ljubljani,  nato  pa  notar  na  Brdu; tam je živel v gradu, ki ga je podedoval po materi. Sodeloval je tudi v političnem življenju in bil ena prvih osebnosti v novi liberalni stranki.

Kersnikov pisateljski razvoj je šel od začetnih romantičnih nagnjenj k realizmu, pomešanemu z domačim izročilom in okoljem. Med njegova najpomembnejša dela sodijo romani s temo nastajajočega domačega meščanstva Ciklamen, Agitator in Jara gospoda ter povesti iz kmečkega življenja. Janko Kersnik je nedokončanemu Jurčičevemu romanu Rokovnjači dodal 13 poglavij, v našo književnost pa je vpeljal pripovedne podlistke, ki jih je objavljal v Slovenskem narodu.

—–

MILAN  ŠKERLJ   je leta 1899 na Dunaju doktoriral iz prava. Najprej je delal v sodni službi, bil do leta 1918 na pravosodnem ministrstvu na Dunaju, nato pa na ministrstvu pravde v Ljubljani. Do leta 1947 je bil redni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, postal pa je tudi redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Že na Dunaju je delal na zakonodajnem področju, po prvi svetovni vojni je med drugim sodeloval pri pripravi jugoslovanskega trgovinskega zakonika, po drugi pa pri preučevanju osnutkov ustave in temeljnih zakonov v Sloveniji. Še posebno je znanstveno utemeljil menično in čekovno pravo pri nas, poleg knjižnih del pa je objavljal znanstvene razprave v uglednih domačih in tujih publikacijah. Milan Škerlj se je rodil na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

4. september

04.09.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Ferdinand Gallo, Janko Kersnik, Milan Škerlj

Kipar  FERDINAND  GALLO  je sredi 18. stoletja deloval v Celju in Posavinju. Bil je poglavitni predstavnik poznobaročne sakralne plastike na slovenskem Štajerskem. V njegovih delih se vplivi reprezentativnega severnega kiparstva prepletajo s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Razgibano oltarno arhitekturo spremlja živahna rokokojska ornamentika, značilne so tudi manieristične sloke figure, ki kažejo na graške vzore. Oltarji kiparja Ferdinanda Galla so v cerkvah na Sladki Gori, v Družmirju, na Gori Oljki nad Polzelo, v Šaleku in v Braslovčah, več njegovih del pa hrani Pokrajinski muzej v Celju.

—–

Za celotno slovensko ozemlje so začeli uporabljati ime Slovenija šele v prvi polovici 19. stoletja. Izraza »Slovenec« in »slovenski« sta sicer že obstajala, vendar nista bila zelo razširjena. Ime je jeziku in narodu »posodila« Dežela Kranjska, ki je bila od 15. stoletja glavna slovenska dežela, saj je izraz »Kranjci« takrat pomenil toliko kot »Slovenci«, »kranjski jezik« pa je bil slovenski jezik. Nekateri so uporabljali oznako »Kranjska« tudi za širše slovensko ozemlje, drugi so se ustavili na ožji kranjski meji.

Anton Tomaž Linhart je izdal prvi zvezek svoje slovenske zgodovine z naslovom »Poskus zgodovine Kranjske in drugih južnih Slovanov Avstrije«, Jernej Kopitar pa je dvajset let pozneje svojo slovnico poimenoval »Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem«. Obe znameniti knjigi sta bili sicer napisani v nemščini. Sredi leta 1843 pa je začel izhajati časopis Novice, prvi slovenski časnik, ki je predstavljal in zagovarjal slovenske narodne težnje in bil nosilec združevanja vseh Slovencev. Ko je avstrijski cesar obiskal industrijsko razstavo v Ljubljani,  je uvodničar Novic na današnji dan leta 1844 Ljubljano prvič imenoval glavno mesto Slovenije.

—–

Pisatelj JANKO  KERSNIK je bil s svojimi realističnimi spisi najpomembnejši poetični realist v našem pripovedništvu ob koncu 19. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1852 na Brdu pri Lukovici. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu. Nekaj časa je bil koncipient pri finančnih uradih v Ljubljani,  nato  pa  notar  na  Brdu; tam je živel v gradu, ki ga je podedoval po materi. Sodeloval je tudi v političnem življenju in bil ena prvih osebnosti v novi liberalni stranki.

Kersnikov pisateljski razvoj je šel od začetnih romantičnih nagnjenj k realizmu, pomešanemu z domačim izročilom in okoljem. Med njegova najpomembnejša dela sodijo romani s temo nastajajočega domačega meščanstva Ciklamen, Agitator in Jara gospoda ter povesti iz kmečkega življenja. Janko Kersnik je nedokončanemu Jurčičevemu romanu Rokovnjači dodal 13 poglavij, v našo književnost pa je vpeljal pripovedne podlistke, ki jih je objavljal v Slovenskem narodu.

—–

MILAN  ŠKERLJ   je leta 1899 na Dunaju doktoriral iz prava. Najprej je delal v sodni službi, bil do leta 1918 na pravosodnem ministrstvu na Dunaju, nato pa na ministrstvu pravde v Ljubljani. Do leta 1947 je bil redni profesor na ljubljanski Pravni fakulteti, postal pa je tudi redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Že na Dunaju je delal na zakonodajnem področju, po prvi svetovni vojni je med drugim sodeloval pri pripravi jugoslovanskega trgovinskega zakonika, po drugi pa pri preučevanju osnutkov ustave in temeljnih zakonov v Sloveniji. Še posebno je znanstveno utemeljil menično in čekovno pravo pri nas, poleg knjižnih del pa je objavljal znanstvene razprave v uglednih domačih in tujih publikacijah. Milan Škerlj se je rodil na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.


05.11.2023

9. november - Davorin Jenko (1835) in glasba za himno Kraljevine Srbije

Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

8. november - Ksenija Kušej Novak (1914) in vzpon uglednih imen slovenke opere

Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

1. november - »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja« (1961)

Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

31. oktober - Robert Blinc (1933) eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance

Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem (1959)

Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

29. oktober - konec državnopravnih vezi z Dunajem (1918)

Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

27. oktober - France Bremšak (1923) eden pionirjev računalniške simulacije na Slovenskem

Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

26. oktober - Jaka Čop (1911) gornik in fotograf

Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

24. oktober - Božo Pengov (1910) Plečnikov kiparski ustvarjalec

Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

23. oktober - Martin Cilenšek (1848) in “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”

Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

22. oktober - Ivan Žolger (1867) pravnik iz prestolonaslednikovega belvederskega kroga

Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) in napoved "surove umetnosti"

»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 19 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov