Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ljubljanska škofija, Fortunat Bergant, tirnice za ljubljanski tramvaj

Cesar Friderik III. je želel v avstrijskem delu oglejskega patriarhata ustaviti vpliv Beneške republike, zato je leta 1461 ustanovil ljubljansko škofijo. Zaradi patriarhovega nasprotovanja ji je cesar lahko dodelil samo tiste škofije, nad katerimi je imel sam patronat. Tako je bila ob ustanovitvi škofija razdeljena na šest nepovezanih delov na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Cesar ji je dodelil še benediktinsko opatijo Gornji Grad s podrejenimi župnijami, grad Goričane in nekaj posesti okrog Ljubljane ter si pridržal patronat nad škofijo in stolnim kapitljem. Ustanovitev je na današnji dan leta 1462 potrdil papež Pij II. Za prvega škofa je cesar imenoval Žigo Lamberga, že drugi, Krištof Ravbar, pa je dobil knežji naslov; ta je ljubljanskim škofom ostal do konca prve svetovne vojne.

Ustanovitev ljubljanske škofije pred 558-imi leti je pospešila tudi urbanistični razvoj prostora okoli na novo prezidane cerkve svetega Nikolaja, ki je postala stolnica. Z zidavo novih stavb se je ta del Ljubljane spremenil iz ribiškega naselja (sveti Nikolaj je tudi zavetnik ribičev in čolnarjev) v škofovsko prestolnico. Na levem bregu Ljubljanice (na današnjem Dvornem trgu) je v tistem času zrastla vicedomska palača (sedež namestnika deželnega kneza), deželni stanovi so si na prostoru današnje stavbe Slovenske akademije znanosti in umetnosti postavili svojo hišo – lontovž, na Novem trgu pa so  začele svoja domovanja zidati nekatere plemiške družine. Tako se je ob koncu 15. stoletja podoba Ljubljane počasi spreminjala, saj sta kamen in opeka kot gradbeni material začela zamenjevati les.

—–

Slikar FORTUNAT  BERGANT se je rodil na današnji dan leta 1721 v Mekinjah pri Kamniku. O njegovem življenju je malo znanega. Dokumentirano je njegovo šolanje med letoma 1756 in 1760 v Rimu. Čeprav ni znano,  kakšna je bila njegova povezava z ljubljanskimi slikarji, je gotovo, da sta na njegov slikarski slog vplivala Metzinger in Jelovšek, opazen pa je tudi vpliv nekaterih rimskih slikarjev.

O slogovnem razvoju Bergantovih del ni mogoče govoriti, saj jih je večina iz zadnjih devetih let njegovega življenja. Nekatera sodijo v vrh slovenskega baročnega slikarstva, druga pa so v svojem pretiranem, grobem realizmu trda in oblikovno nedodelana. Poleg portretov je slikal predvsem oljne slike nabožne vsebine. Njegova dela je najti po vsej Sloveniji, razen na Primorskem, pa tudi na Koroškem in v Liki na Hrvaškem. Fortunat Bergant je svoje slike podpisoval na nenavadnih mestih: v zavihkih oblačil, na robovih miz ali pisem in na robovih mečev.

—–

Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so stekla zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom  izključno tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 118-imi leti. Posebne slovesnosti ni bilo,  časopisje pa je zapisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov.

Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj iz zabave kot  potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra leta 1958.