Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Čolnarska bratovščina, Ljudevit Stiasny, Lujo Šuklje, Jože Šiftar

Po reki Ljubljanici je bil nekdaj živahen promet. S čolni so prevažali blago in ljudi, čolnarji pa so se delili na »velíke« in »male«. Cesarsko blago so smeli prevažati le veliki čolnarji, njihovi čolni – dolgi približno 20 metrov in poltretji meter široki pa so bili državna last. Po Ljubljanici so pluli še »brodniki« ali »streharji« – približno sedem metrov dolgi čolni s streho za prevoz ljudi – in nekaj večji »peskarji«, štiri do pet metrov dolge tako imenovane »škatle« pa so bile namenjene ribolovu. Trnovski in vrhniški čolnarji so si vožnje razdelili tako, da so prvi vozili proti vodnemu toku, Vrhničani pa z njim.

Enotni čolnarski ceh ali »Čolnarska bratovščina naše ljube Gospe čolnarjev v Križankah« se je v začetku 18. stoletja razdelil na ceha velikih in malih čolnarjev, cesarica Marija Terezija pa je izdala tudi Čolnarski red, ki je določal pravice in obveznosti čolnarjev ter tarife za prevoz. S cesarskim dekretom, izdanim na današnji dan leta 1804, je bilo čolnarstvo na Ljubljanici razglašeno za prosto, ceh malih čolnarjev pa razpuščen. Vendar je bil rečni promet živahen vse do dograditve južne železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja.

—–

Učitelj in pedagoški pisec  LJUDEVIT  STIASNY  je najprej poučeval v Ljubljani in Kamniku, v letih od 1902 do 1924 pa je bil šolski nadzornik v Litiji in Krškem. Že zelo zgodaj se je s tehtnimi prispevki oglašal v stanovskih glasilih in se navduševal za reformo ponavljalnih šol, ki naj bi se preimenovale v kmetijsko-nadaljevalne šole. V njih naj bi učili podeželske otroke vzljubiti kmečki stan in jih navdušiti za razumno in napredno kmetovanje. To naj bi jih odvračalo od alkoholizma in preprečevalo izseljevanje, ki je tedaj že prizadelo dolenjske kraje. Za ponavljalne šole je napisal in izdal več primernih učbenikov, skupaj s sodelavci pa izdelal zbirko učnih slik. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja. Ljudevit Stiasny se je rodil na današnji dan leta 1862 v Tržiču.

—–

Gradbenik in geomehanik  LUJO  ŠUKLJE  se je rodil na današnji dan leta 1910 v Jelsi na Hrvaškem. Sprva je bil zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, nato pa je po doktoratu leta 1946 tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem.

Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Lujo Šuklje je leta 1979 postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze.

—–

Kemik  JOŽE  ŠIFTAR  je diplomiral na fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, leta 1965 pa doktoriral. Bil je redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, predstojnik oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo na njej ter zunanji sodelavec Inštituta Jožefa Štefana v laboratoriju za keramiko in fluorokemijo. Preučeval je reakcije med trdnim kalcijevim dioksidom ter silicijevim in titanovim dioksidom ter se ukvarjal s sintezo in karakterizacijo fluorometalov, dvojnih sulfatov in oksalatov.

Skupaj s  sodelavci je v slovenskih in tujih revijah objavil več kot 50 znanstvenih člankov, z univerzami v Leipzigu, Giessnu in Budimpešti pa je organiziral sodelovanje na področju anorganske kemije. Jože Šiftar se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.