Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Imre Augustič, France Planina, Janez Menart, Tomaž Pengov

Na današnji dan leta 1837 se je v Murskih Petróvcih rodil prvi prekmurski slovenski časnikar IMRE AUGUSTIČ. Politične ambicije, predvsem pa poslanska kandidatura v Murski Soboti so ga spodbudile k izdajanju časopisa za rojake, ki niso znali madžarščine. Prvi prekmurski časopis v slovenščini, mesečnik “Prijatelj”, je začel izhajati 15. septembra 1875. leta v Budimpešti. Opisoval je gmotno in duhovno podobo Prekmurja ter njegovo povezanost s slovanskim jugom na podlagi solidarnosti.

—–

Na današnji dan leta 1901 se je v Škofji Loki rodil geograf, biolog in kartograf FRANCE PLANINA. Bil je med ustanovitelji Geografskega društva Slovenije in Geografskega vestnika. Kot pedagog je uvajal nove učne oblike in napisal več geografskih učbenikov. Z Valterjem Bohincem in Ivanom Selanom je pripravil zemljevide Slovenije. Bil je tudi med ustanovitelji Muzejskega društva v Škofji Loki in Loškega muzeja. Geograf, biolog in kartograf France Planina je prejel  Levstikovo nagrado ter 1972. leta postal častni član Zveze geografskih društev Slovenije.

—–

Pesnik  in  prevajalec  JANEZ  MENART  je leta 1956 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti. Pozneje je bil dramaturg in vodja lutkovnega oddelka pri Triglav filmu, dramaturg in urednik pri Televiziji Ljubljana ter urednik pri založbi Mladinska knjiga. Izdal je več kot ducat pesniških zbirk, od legendarnih “Pesmi štirih” leta 1953  (skupaj s Kovičem, Pavčkom in Zlobcem) do miniaturne leta 2002 s svojim imenom kot naslovom. Prevajal je iz hrvaščine, srbščine, makedonščine, italijanščine in ruščine, bil pa je tudi mojstrski posredovalec zlasti angleške in francoske poezije in dramatike v slovenščino.  Leta 1978 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Janez Menart se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.

—–

TOMAŽ  PENGOV,  eden prvih slovenskih kantavtorjev, je začel ustvarjati konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Vodil je akustično skupino »Salamander«,  igral na 12-strunsko akustično kitaro in lutnjo ter pisal glasbo za gledališče in film. Leta 1972 je posnel prvi slovenski vinilni album »Odpotovanja«, ki velja za prvo kantavtorsko in neodvisno ploščo v slovenskem, pa tudi nekdanjem jugoslovanskem prostoru.

V letih od 1988 do 2006 je posnel še štiri plošče: »Pripovedi«, »Rimska cesta«, »Biti tu« jn »Koncert«. Njegove  pesmi – »Cesta«, »Danaja«, »V nasmehu nekega dneva«, »Rodovnik vina« in mnoge druge –  so z jasnostjo glasbenega izraza in pretanjenim odstiranjem napol mističnih svetov našle svoj prostor v slovenski pesniški in glasbeni umetnosti ter predstavljajo neizbrisen vpliv na nove generacije ustvarjalcev. Leta 1997 je  prejel Ježkovo nagrado. Tomaž Pengov, »pevec magičnega eksistencializma«, kot ga v zvočni knjigi »Drevo in zvezda« opiše pesnik Milan Dekleva, se je rodil na današnji dan pred 70-imi leti v Ljubljani.