Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Franc Krašan, Franc Simonič, Čoro Škodlar, Mohandas Karamčand Gandhi

Kraj Kostanjevica se je razvil na otoku v reki Krki na Dolenjskem blizu nekdanjega gradu Landestrost, ki je bil obmejna spanheimska trdnjava, in je kmalu postal pomembno politično, gospodarsko in versko središče ob spodnjem toku Krke. Okoli leta 1300 je Henrik Koroški Kostanjevici podelil privilegij; ta je postal vzorec, po katerem so pozneje podeljevali mestne pravice tudi manjšim krajem. Že prej (leta 1234) pa je koroški vojvoda Bernard Spanheimski ob naselju ustanovil samostan cistercijanskega reda in mu podelil številna posestva.
Samostan je bil bogat, nekoliko slabše mu je šlo le v obdobju turških vpadov. Ko je v drugi polovici 18. stoletja cesar Jožef II. izdal zakon o zaprtju samostanov, so na današnji dan leta 1785 (torej pred 234-imi leti) razpustili tudi kostanjeviškega. Njegovo bogato knjižnico (imela je več kot dva tisoč knjig) so pozneje po nizki ceni prodali na dražbi; ostanek, ki ga danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je le del nekdanjega knjižnega bogastva cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki.
—–
Botanik FRANC KRAŠAN je bil prvi Slovenec, ki se je ukvarjal s fenologijo – naukom, ki preučuje periodične pojave v rastlinskem in živalskem svetu – in prvi, ki je z metodo eksperimenta raziskoval vpliv okolja na razvoj rastlin. Napisal je 84 znanstvenih člankov in se s tem uvrstil med vodilne slovenske botanike 19. stoletja. Franc Krašan se je rodil na današnji dan leta 1840 v Šempasu pri Gorici.
—–
Bibliotekar in bibliograf FRANC SIMONIČ je zgodovino in slavistiko doštudiral v Gradcu in tam leta 1876 tudi doktoriral, nato pa je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov “Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900”. V približno pet tisoč abecedno razvrščenih bibliografskih enotah je popisal knjige, časopisje, muzikalije in zemljevide, ki so izšli kjerkoli, vendar s slovenskim besedilom, in tujejezična dela slovenskih avtorjev. Franc Simonič se je rodil na današnji dan leta 1847 v Ivanjkovcih pri Ormožu
—–
Slikar, restavrator, likovni kritik in publicist ČORO ŠKODLAR se je rodil na današnji dan leta 1902 v Ljubljani. Slikarstva se je učil v ateljejih na Dunaju in v Münchnu. Do začetka druge svetovne vojne je bil zaposlen pri časniku “Jutro”. Leta 1943 je odšel k partizanom in med drugim vodil oddelek za kinematografijo pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. Po vojni je slikal in restavriral freske ter oljne slike. Njegovi motivi so bili predvsem krajine in vedute ter ljubljanski meščani in slovenski književniki. Za kavarno Emona v Ljubljani je naslikal veliko stensko kompozicijo “Martin Krpan”, ki pa je bila pri prezidavi sneta. Čoro Škodlar je poleg likovnokritiških člankov ter recenzij razstav pisal še polemične članke o likovnem dogajanju pri nas ter esejistične zapise.
—–
Legendarni voditelj indijskega osvobodilnega gibanja, humanist in politik MOHANDAS KARAMČAND GANDHI je bil pri rojakih tako priljubljen, da so mu dali vzdevek Mahatma, “Velika duša”. Od leta 1919 je vodil indijsko nacionalno gibanje za neodvisnost in v svoji dolgoletni politični dejavnosti razvil posebno obliko nenasilnega boja – gandizem. Vse življenje se je bojeval tudi za spravo in sožitje med Indijci hindujske in muslimanske vere. Bil je večkrat zaprt, umrl pa je zaradi posledic atentata, ki ga je nanj napravil pripadnik profašistične indijske organizacije. Rodil se je na današnji dan pred 150-imi leti v Bonbandarju v sedanji indijski zvezni državi Gujarat.