Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
France Avčin, Ivan Dolenc, Moulin Rouge
Elektrotehnik FRANCE AVČIN se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1939 je doktoriral iz elektrotehnike, med vojno, leta 1944, je postal član Znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, po osvoboditvi pa je bil izredni in od leta 1957 redni profesor na fakulteti za elektrotehniko. Na njegovo pobudo je bila na konferenci za mere in uteži v Parizu 1960. leta sprejeta enota “tesla” za vektor gostote magnetnega pretoka.
France Avčin je bil tudi dejaven planinec, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik. Tako je bil prvi povojni predsednik Slovenskega planinskega društva in častni član gorskih reševalcev. Kot strokovnjak za varnostno opremo v gorah je patentiral dereze in varnostne vezi za smuči, pred več kot tremi desetletji pa je dal pobudo za organizirano varovanje okolja.
—–
Pisatelj in kulturni delavec IVAN DOLENC, ena izmed najizrazitejših osebnosti slovenskega izseljenstva v Kanadi v drugi polovici 20. stoletja, je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost. Že med študijem je pisal književne in filmske kritike ter reportaže za časopis “Ljudska pravica”, pozneje pa je bil v Mariboru kulturni urednik pri “Vestniku”, predhodniku današnjega “Večera” in urednik njegove priloge “7 dni”. Leta 1956 je odšel v Kanado, nadaljeval študij, magistriral na univerzi v Torontu in postal gimnazijski profesor.
Njegovo delo v kanadski slovenski skupnosti je bilo najopaznejše na kulturnem in informativnem področju. Objavil je vrsto reportaž in novel v slovenskih časopisih v Kanadi in Združenih državah Amerike ter pisal v nekatere časnike in revije v domovini. Bil je tudi tajnik slovenskega kulturnega društva “Simon Gregorčič” v Torontu ter sodeloval pri radijskih in televizijskih oddajah o izseljencih. V Sloveniji je leta 1983 izšel njegov roman “Za dolar človečnosti”, v katerem opisuje svoja prva zdomska doživetja in življenje slovenskih izseljencev v Kanadi. Ivan Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
—–
Današnji dan pred 130-imi leti je bil za prebivalce francoskega glavnega mesta velik dan. Pod Montmartrom, na Pigallu, tedaj še pariškem predmestju, so postavili velik mlin, okrašen z nenavadnimi rombastimi odprtinami, na njem pa so se počasi vrtele razsvetljene mlinske vetrnice. Bil je dan odprtja še danes slovitega zabavišča “Moulin Rouge”. “Rdeči mlin” je v nekaj letih s svojimi iskrivimi predstavami postal simbol veselega pariškega življenja, njegova posebna privlačnost pa je bil kankan, sicer francoski družabni ples iz začetka 19. stoletja, ki se je z rojstvom Moulin Rougea spremenil v hiter revijski ples v dvočetrtinskem taktu.
Nova različica kankana, ki je razvnela Pariz in ki so jo pozneje prevzeli tudi drugi kabareti in plesne revije, je bila razigrana in poskočna, plesalke pa so se med plesom pozibavale; to je verjetno dalo plesu tudi ime, ki izhaja iz francoske besede “canard” – raca. Spodnja krila plesalk, široka 12 metrov, so bila, tako kot hlačke, iz vezenine in čipk, črne nogavice sredi puhaste beline pa so še bolj poudarile noge; ko so jih plesalke dvigovale, se je prikazal tudi delček bele kože.
Moulin Rouge, ki je zasenčil vse svoje tekmece, je leta 1915 pogorel, znova pa so ga odprli leta 1921. Novi podjetniki in koreografi so obudili tudi kankan, vendar ne v stari obliki, pač pa kot “french cancan”. Ta ni imel skoraj nič skupnega s prvotnim plesom, ki je ob koncu 19. stoletja postal ena osrednjih sestavin pariškega kabaretnega življenja.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
France Avčin, Ivan Dolenc, Moulin Rouge
Elektrotehnik FRANCE AVČIN se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1939 je doktoriral iz elektrotehnike, med vojno, leta 1944, je postal član Znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, po osvoboditvi pa je bil izredni in od leta 1957 redni profesor na fakulteti za elektrotehniko. Na njegovo pobudo je bila na konferenci za mere in uteži v Parizu 1960. leta sprejeta enota “tesla” za vektor gostote magnetnega pretoka.
France Avčin je bil tudi dejaven planinec, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik. Tako je bil prvi povojni predsednik Slovenskega planinskega društva in častni član gorskih reševalcev. Kot strokovnjak za varnostno opremo v gorah je patentiral dereze in varnostne vezi za smuči, pred več kot tremi desetletji pa je dal pobudo za organizirano varovanje okolja.
—–
Pisatelj in kulturni delavec IVAN DOLENC, ena izmed najizrazitejših osebnosti slovenskega izseljenstva v Kanadi v drugi polovici 20. stoletja, je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost. Že med študijem je pisal književne in filmske kritike ter reportaže za časopis “Ljudska pravica”, pozneje pa je bil v Mariboru kulturni urednik pri “Vestniku”, predhodniku današnjega “Večera” in urednik njegove priloge “7 dni”. Leta 1956 je odšel v Kanado, nadaljeval študij, magistriral na univerzi v Torontu in postal gimnazijski profesor.
Njegovo delo v kanadski slovenski skupnosti je bilo najopaznejše na kulturnem in informativnem področju. Objavil je vrsto reportaž in novel v slovenskih časopisih v Kanadi in Združenih državah Amerike ter pisal v nekatere časnike in revije v domovini. Bil je tudi tajnik slovenskega kulturnega društva “Simon Gregorčič” v Torontu ter sodeloval pri radijskih in televizijskih oddajah o izseljencih. V Sloveniji je leta 1983 izšel njegov roman “Za dolar človečnosti”, v katerem opisuje svoja prva zdomska doživetja in življenje slovenskih izseljencev v Kanadi. Ivan Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.
—–
Današnji dan pred 130-imi leti je bil za prebivalce francoskega glavnega mesta velik dan. Pod Montmartrom, na Pigallu, tedaj še pariškem predmestju, so postavili velik mlin, okrašen z nenavadnimi rombastimi odprtinami, na njem pa so se počasi vrtele razsvetljene mlinske vetrnice. Bil je dan odprtja še danes slovitega zabavišča “Moulin Rouge”. “Rdeči mlin” je v nekaj letih s svojimi iskrivimi predstavami postal simbol veselega pariškega življenja, njegova posebna privlačnost pa je bil kankan, sicer francoski družabni ples iz začetka 19. stoletja, ki se je z rojstvom Moulin Rougea spremenil v hiter revijski ples v dvočetrtinskem taktu.
Nova različica kankana, ki je razvnela Pariz in ki so jo pozneje prevzeli tudi drugi kabareti in plesne revije, je bila razigrana in poskočna, plesalke pa so se med plesom pozibavale; to je verjetno dalo plesu tudi ime, ki izhaja iz francoske besede “canard” – raca. Spodnja krila plesalk, široka 12 metrov, so bila, tako kot hlačke, iz vezenine in čipk, črne nogavice sredi puhaste beline pa so še bolj poudarile noge; ko so jih plesalke dvigovale, se je prikazal tudi delček bele kože.
Moulin Rouge, ki je zasenčil vse svoje tekmece, je leta 1915 pogorel, znova pa so ga odprli leta 1921. Novi podjetniki in koreografi so obudili tudi kankan, vendar ne v stari obliki, pač pa kot “french cancan”. Ta ni imel skoraj nič skupnega s prvotnim plesom, ki je ob koncu 19. stoletja postal ena osrednjih sestavin pariškega kabaretnega življenja.
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov