Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

6. oktober

06.10.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

France Avčin, Ivan Dolenc, Moulin Rouge

Elektrotehnik FRANCE AVČIN  se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1939 je doktoriral iz elektrotehnike, med vojno, leta 1944, je postal član Znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, po osvoboditvi pa je bil izredni in od leta 1957 redni profesor na fakulteti za elektrotehniko. Na njegovo pobudo je bila na konferenci za mere in uteži v Parizu 1960. leta sprejeta enota “tesla” za vektor gostote magnetnega pretoka.

France Avčin je bil tudi dejaven planinec, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik. Tako je bil prvi povojni predsednik Slovenskega planinskega društva in častni član gorskih reševalcev. Kot strokovnjak za varnostno opremo v gorah je patentiral dereze in varnostne  vezi za smuči,  pred več kot tremi desetletji pa je dal pobudo za organizirano varovanje okolja.

—–

Pisatelj in kulturni delavec  IVAN  DOLENC, ena izmed najizrazitejših osebnosti slovenskega izseljenstva v Kanadi v drugi polovici 20. stoletja, je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost. Že med študijem je pisal književne in filmske kritike ter reportaže za časopis “Ljudska pravica”, pozneje pa je bil v Mariboru kulturni urednik pri “Vestniku”, predhodniku današnjega “Večera” in urednik njegove priloge “7 dni”. Leta 1956 je odšel v Kanado, nadaljeval študij, magistriral na univerzi v Torontu in postal gimnazijski profesor.

Njegovo delo v kanadski slovenski skupnosti je bilo najopaznejše na kulturnem in informativnem področju. Objavil je vrsto reportaž in novel v slovenskih časopisih v Kanadi in Združenih državah Amerike ter pisal v nekatere časnike in revije v domovini. Bil je tudi tajnik slovenskega kulturnega društva “Simon Gregorčič” v Torontu  ter sodeloval pri radijskih in televizijskih oddajah o izseljencih. V Sloveniji je leta 1983 izšel njegov roman “Za dolar človečnosti”, v katerem opisuje svoja prva zdomska doživetja in življenje slovenskih izseljencev v Kanadi. Ivan Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.

—–

Današnji dan pred 130-imi leti je bil za prebivalce francoskega glavnega mesta velik dan. Pod Montmartrom, na Pigallu, tedaj še pariškem predmestju, so postavili velik mlin, okrašen z nenavadnimi rombastimi odprtinami, na njem pa so se počasi vrtele razsvetljene mlinske vetrnice. Bil je dan odprtja še danes slovitega zabavišča “Moulin Rouge”. “Rdeči mlin”  je v nekaj letih s svojimi iskrivimi predstavami postal simbol veselega pariškega življenja, njegova posebna privlačnost pa je bil kankan, sicer francoski družabni ples iz začetka 19. stoletja, ki se je z rojstvom Moulin Rougea spremenil v hiter revijski ples v dvočetrtinskem taktu.

Nova različica kankana, ki je razvnela Pariz in ki so jo pozneje prevzeli tudi drugi kabareti in plesne revije, je bila razigrana in poskočna, plesalke pa so se med plesom pozibavale; to je verjetno dalo plesu tudi ime, ki izhaja iz francoske besede “canard” – raca. Spodnja krila plesalk, široka 12 metrov, so bila, tako kot hlačke, iz vezenine in čipk, črne nogavice sredi puhaste beline pa so še bolj poudarile noge; ko so jih plesalke dvigovale, se je prikazal tudi delček bele kože.

Moulin Rouge, ki je zasenčil vse svoje tekmece, je leta 1915 pogorel, znova pa so ga odprli leta 1921. Novi podjetniki in koreografi so obudili tudi kankan, vendar ne v stari obliki, pač pa kot “french cancan”. Ta ni imel skoraj nič skupnega s prvotnim plesom, ki je ob koncu 19. stoletja postal ena osrednjih sestavin pariškega kabaretnega življenja.


Na današnji dan

6240 epizod

Na današnji dan

6240 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

6. oktober

06.10.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

France Avčin, Ivan Dolenc, Moulin Rouge

Elektrotehnik FRANCE AVČIN  se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1939 je doktoriral iz elektrotehnike, med vojno, leta 1944, je postal član Znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, po osvoboditvi pa je bil izredni in od leta 1957 redni profesor na fakulteti za elektrotehniko. Na njegovo pobudo je bila na konferenci za mere in uteži v Parizu 1960. leta sprejeta enota “tesla” za vektor gostote magnetnega pretoka.

France Avčin je bil tudi dejaven planinec, alpinist, gorski reševalec in naravovarstvenik. Tako je bil prvi povojni predsednik Slovenskega planinskega društva in častni član gorskih reševalcev. Kot strokovnjak za varnostno opremo v gorah je patentiral dereze in varnostne  vezi za smuči,  pred več kot tremi desetletji pa je dal pobudo za organizirano varovanje okolja.

—–

Pisatelj in kulturni delavec  IVAN  DOLENC, ena izmed najizrazitejših osebnosti slovenskega izseljenstva v Kanadi v drugi polovici 20. stoletja, je v Ljubljani študiral slavistiko in primerjalno književnost. Že med študijem je pisal književne in filmske kritike ter reportaže za časopis “Ljudska pravica”, pozneje pa je bil v Mariboru kulturni urednik pri “Vestniku”, predhodniku današnjega “Večera” in urednik njegove priloge “7 dni”. Leta 1956 je odšel v Kanado, nadaljeval študij, magistriral na univerzi v Torontu in postal gimnazijski profesor.

Njegovo delo v kanadski slovenski skupnosti je bilo najopaznejše na kulturnem in informativnem področju. Objavil je vrsto reportaž in novel v slovenskih časopisih v Kanadi in Združenih državah Amerike ter pisal v nekatere časnike in revije v domovini. Bil je tudi tajnik slovenskega kulturnega društva “Simon Gregorčič” v Torontu  ter sodeloval pri radijskih in televizijskih oddajah o izseljencih. V Sloveniji je leta 1983 izšel njegov roman “Za dolar človečnosti”, v katerem opisuje svoja prva zdomska doživetja in življenje slovenskih izseljencev v Kanadi. Ivan Dolenc se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.

—–

Današnji dan pred 130-imi leti je bil za prebivalce francoskega glavnega mesta velik dan. Pod Montmartrom, na Pigallu, tedaj še pariškem predmestju, so postavili velik mlin, okrašen z nenavadnimi rombastimi odprtinami, na njem pa so se počasi vrtele razsvetljene mlinske vetrnice. Bil je dan odprtja še danes slovitega zabavišča “Moulin Rouge”. “Rdeči mlin”  je v nekaj letih s svojimi iskrivimi predstavami postal simbol veselega pariškega življenja, njegova posebna privlačnost pa je bil kankan, sicer francoski družabni ples iz začetka 19. stoletja, ki se je z rojstvom Moulin Rougea spremenil v hiter revijski ples v dvočetrtinskem taktu.

Nova različica kankana, ki je razvnela Pariz in ki so jo pozneje prevzeli tudi drugi kabareti in plesne revije, je bila razigrana in poskočna, plesalke pa so se med plesom pozibavale; to je verjetno dalo plesu tudi ime, ki izhaja iz francoske besede “canard” – raca. Spodnja krila plesalk, široka 12 metrov, so bila, tako kot hlačke, iz vezenine in čipk, črne nogavice sredi puhaste beline pa so še bolj poudarile noge; ko so jih plesalke dvigovale, se je prikazal tudi delček bele kože.

Moulin Rouge, ki je zasenčil vse svoje tekmece, je leta 1915 pogorel, znova pa so ga odprli leta 1921. Novi podjetniki in koreografi so obudili tudi kankan, vendar ne v stari obliki, pač pa kot “french cancan”. Ta ni imel skoraj nič skupnega s prvotnim plesom, ki je ob koncu 19. stoletja postal ena osrednjih sestavin pariškega kabaretnega življenja.


29.03.2024

6. april - akad. slikar Slavko Kores (1924) mojster barvnega izraza

Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

5. april - Vinko Möderndorfer (1894) v vseh režimih preganjan socialni in politični delavec

Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

4. april - Ivan Vrban Zadravski (1841) prvi prevajalec Shakespearja v slovenščino

Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

3. april - Ada Škerl (1924) pionirka slovenske intimistične lirike

Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

2. april - »Ameriško-slovenska katoliška jednota« (1894)

Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.03.2024

1. april - don Paskval Gujon (1909) »naš jezik je slovenski«

Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

31. marec - spominska plošča alpinski četi na radovljiški graščini (1974)

Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

30. marec - Filip Terč (1844) začetnik apiterapije v srednji Evropi

Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

29. marec - General in pesnik Rudolf Maister (1874) ena osrednjih osebnosti naše zgodovine

Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

28. marec - Marjan Javornik (1924) in posodobitev programov slovenskega radia

Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

27. marec - Žarko Petan (1929) »V gledališču je režiser bog − žal pa so igralci ateisti«

Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

26. marec - Zlata Rodošek (1922) igralka tržaškega gledališča

Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.03.2024

25. marec - Viktor Murnik (1874) eden pionirjev telovadne organizacije na Slovenskem

Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

24. marec - Angelca Janko Jenčič (1929) od letnega odra v Rušah do Borštnikovega prstana

Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

23. marec - Rudi Čačinovič (1914) diplomat in pisec

Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

22. marec - Ivan Minatti (1924) »Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč …«

Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

21. marec - Ljudska pisateljica Erna Meško (1911) in njeno delo

Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

20. marec - Joso Gorec (1895) in prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami

Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

19. marec - usoda sestreljenih zavezniških letalcev (1944)

Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.03.2024

18. marec - Josip Mursa (1864) uspešen podjetnik s konca 19. stoletja

Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 10 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov