Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Mandelc, Joseph Zalar, Emil Medvešček
Ljubljanski knjigotržec Janez Mandelc je spomladi leta 1575 zaprosil deželne stanove za dovoljenje, da bi odprl tiskarno, in poleti je ta že delovala. Tako je svojo dejavnost razširil še na tiskarstvo in založništvo, znane pa so tudi knjižne vezave iz njegove delavnice. Njegov prvi tisk pri nas (o njem poroča Janez Vajkard Valvasor) ni ohranjen, na današnji dan istega leta, torej pred 444-imi leti, pa je izšel Dalmatinov prevod svetopisemske knjige “Jezus Sirah”, ki je prva v Ljubljani in na Slovenskem natisnjena slovenska knjiga.
Mandelčeva tiskarna je v naslednjih šestih letih natisnila še približno trideset del v slovenščini, hrvaščini, latinščini in nemščini. Značilno za njene izdaje je, da so bile tiskarsko na visoki ravni; zaradi starosti in dogodkov, ki so jim bile knjige izpostavljene v naslednjem obdobju, pa sodijo med velike redkosti.
—–
Društveni delavec JOSEPH ZALAR se je po končani gimnaziji v Ljubljani leta 1899 izselil v Forest City v Pensilvaniji v Združenih državah Amerike. Sprva je delal v premogovniku, leta 1909 pa je postal glavni tajnik Kranjske slovenske katoliške jednote in jo vodil več kot petdeset let. Med prvo svetovno vojno je bil član Jugoslovanskega narodnega sveta, med drugo pa funkcionar Jugoslovanskega pomožnega odbora. Nasprotoval je resoluciji Slovensko-ameriškega narodnega sveta, v kateri je ta pozival zavezniške vlade, naj Osvobodilno fronto in partizanske enote priznajo kot osvobodilno vojsko. Joseph Zalar se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Dolu pri Borovnici.
—–
Preden je Ljubljana dobila moderno mestno klavnico, so mesarji po večini klali živino kar na domačih dvoriščih, ne da bi se pri tem ozirali na snažnost in neznosni smrad okoli mesnic. Zato so zaradi večjega sanitarnega nadzora mestne oblasti leta 1881 ob Mesarski cesti odprle novo klavnico. Menda je bila za tiste čase tako moderna, da si jo je kmalu po odprtju prišla ogledat posebna komisija iz Münchna in čez štiri leta so tudi tam odprli klavnico, na las podobno ljubljanski.
Čeprav je ljubljanska oblast ob odprtju nove klavnice seveda strogo prepovedala klanje živine na domu, pa mesarska obrt na spodnji Poljanski cesti – ta je bila znana po številnih mesnicah – ni propadla. Tudi meso so še vedno prodajali “na štantih za vodo” v Šolskem drevoredu ob Mesarskem mostu (na današnjem Adamič-Lundrovem nabrežju ob Tromostovju)
—–
Arhitekt EMIL MEDVEŠČEK je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana.
Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani; z izredno čisto, skoraj grafično obdelavo fasad se uvršča med klasična dela povojnega oplemenitenega funkcionalizma. Pozneje je načrtoval še stavbo Interevrope v Kopru, v Ljubljani pa poslovno-stanovanjski objekt Tehnika, poslovni stavbi Koteks-Tobusa in Industrijsko montažnega podjetja ter hotel Lev. Emil Medvešček se je rodil na današnji dan leta 1911 v Trstu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Mandelc, Joseph Zalar, Emil Medvešček
Ljubljanski knjigotržec Janez Mandelc je spomladi leta 1575 zaprosil deželne stanove za dovoljenje, da bi odprl tiskarno, in poleti je ta že delovala. Tako je svojo dejavnost razširil še na tiskarstvo in založništvo, znane pa so tudi knjižne vezave iz njegove delavnice. Njegov prvi tisk pri nas (o njem poroča Janez Vajkard Valvasor) ni ohranjen, na današnji dan istega leta, torej pred 444-imi leti, pa je izšel Dalmatinov prevod svetopisemske knjige “Jezus Sirah”, ki je prva v Ljubljani in na Slovenskem natisnjena slovenska knjiga.
Mandelčeva tiskarna je v naslednjih šestih letih natisnila še približno trideset del v slovenščini, hrvaščini, latinščini in nemščini. Značilno za njene izdaje je, da so bile tiskarsko na visoki ravni; zaradi starosti in dogodkov, ki so jim bile knjige izpostavljene v naslednjem obdobju, pa sodijo med velike redkosti.
—–
Društveni delavec JOSEPH ZALAR se je po končani gimnaziji v Ljubljani leta 1899 izselil v Forest City v Pensilvaniji v Združenih državah Amerike. Sprva je delal v premogovniku, leta 1909 pa je postal glavni tajnik Kranjske slovenske katoliške jednote in jo vodil več kot petdeset let. Med prvo svetovno vojno je bil član Jugoslovanskega narodnega sveta, med drugo pa funkcionar Jugoslovanskega pomožnega odbora. Nasprotoval je resoluciji Slovensko-ameriškega narodnega sveta, v kateri je ta pozival zavezniške vlade, naj Osvobodilno fronto in partizanske enote priznajo kot osvobodilno vojsko. Joseph Zalar se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti na Dolu pri Borovnici.
—–
Preden je Ljubljana dobila moderno mestno klavnico, so mesarji po večini klali živino kar na domačih dvoriščih, ne da bi se pri tem ozirali na snažnost in neznosni smrad okoli mesnic. Zato so zaradi večjega sanitarnega nadzora mestne oblasti leta 1881 ob Mesarski cesti odprle novo klavnico. Menda je bila za tiste čase tako moderna, da si jo je kmalu po odprtju prišla ogledat posebna komisija iz Münchna in čez štiri leta so tudi tam odprli klavnico, na las podobno ljubljanski.
Čeprav je ljubljanska oblast ob odprtju nove klavnice seveda strogo prepovedala klanje živine na domu, pa mesarska obrt na spodnji Poljanski cesti – ta je bila znana po številnih mesnicah – ni propadla. Tudi meso so še vedno prodajali “na štantih za vodo” v Šolskem drevoredu ob Mesarskem mostu (na današnjem Adamič-Lundrovem nabrežju ob Tromostovju)
—–
Arhitekt EMIL MEDVEŠČEK je leta 1937 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je delal pri Ministrstvu za gradnje Ljudske republike Slovenije, pri “Slovenija projektu” in gradbenem podjetju “Tehnika”. Projektiral je velike industrijske komplekse (Sava Kranj, Novoteks Novo mesto in Tekstilni kombinat Štip v Makedoniji) ter več inštitutov v Ljubljani, med njimi Fizikalni inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut Jožefa Štefana.
Njegov najopaznejši dosežek je stavba nekdanje Gospodarske zbornice Slovenije na Ajdovščini v Ljubljani; z izredno čisto, skoraj grafično obdelavo fasad se uvršča med klasična dela povojnega oplemenitenega funkcionalizma. Pozneje je načrtoval še stavbo Interevrope v Kopru, v Ljubljani pa poslovno-stanovanjski objekt Tehnika, poslovni stavbi Koteks-Tobusa in Industrijsko montažnega podjetja ter hotel Lev. Emil Medvešček se je rodil na današnji dan leta 1911 v Trstu.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov