Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

14. oktober

14.10.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Karel Frančišek Remb, schoenbrunski mir, narodnoprebudno gibanje

Slikar  KAREL  FRANČIŠEK  REMB  je po začetnem uku slikarstva pri očetu Janezu Juriju okoli leta 1703 odšel v Gradec h grofu Attemsu, ki ga je najel za slikarsko opremo svoje nove palače in ga tudi poslal na šolanje v Italijo. Od tam je odšel na Dunaj in leta 1715 postal ravnatelj Lichtensteinove galerije. Delal je predvsem za zgornjeavstrijske samostane, pomembno naročilo pa je bila tudi slika za novo cerkev svetega Petra na Dunaju.

V Sloveniji so Rembova dela znana le v nadškofijskem ordinariatu in Šentjakobski cerkvi v Ljubljani, polg teh pa še dve mitološki sliki, ki naj bi izvirali iz Attemsove palače v Gradcu, nekateri poznavalci pa mu pripisujejo tudi poslikavo viteške dvorane v brežiškem gradu; pod freskami podpisa sicer ni, toda slikar je v stenske motive vključil svoj celopostavni avtoportret, ki naj bi tako poudaril pomembnost poslikave. Karel Frančišek Remb sodi v prvi rod avstrijskih baročnih slikarjev, v razvoj baroka na Slovenskem pa organsko ni vključen. Rodil se je na današnji dan leta 1675 v Radovljici.

—–

Na delu ozemlja, ki ga je morala Avstrija po sklenjenem “Schoenbrunskem miru”  prepustiti Franciji, je Napoleon na današnji dan ored 210-imi leti podpisal ukaz o ustanovitvi območja s posebnim statusom – imenoval ga je Ilirske province, podrejeno pa je bilo neposredno francoski osrednji vladi. Obsegalo je zahodno Koroško z Beljakom,  Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Upravno in kulturno središče provinc je postala Ljubljana.

Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim Vzhodom.

Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude  gospodarske krize (trgovanje z avstrijskimi deželami je bilo namreč onemogočeno) ter zaradi novih davčnih bremen in rekrutiranja moških v francosko vojsko, je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture.

Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj  ljudskih  in  rokodelskih  šol.

Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je pomembno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813  spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.

—–

Na obdobje Ilirskih provinc na našem ozemlju od leta 1809 do 1813 spominja v Ljubljani tudi tako imenovani Ilirski steber. Pobudo za njegovo postavitev je konec 30-ih let prejšnjega stoletja dala Glasbena matica, celotno ureditev območja spomenika v bližini Križank na današnjem Trgu francoske revolucije pa je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Spomenik iz hvarskega marmorja je visok 13 metrov. Na njegovi južni strani je pritrjena pozlačena bronasta  glava  Ilirije,  na  severni  Napoleonova  z  lovorovim  vencem,  delo kiparja Lojzeta Dolinarja, na zahodni strani pa pozlačena palmova veja, darilo francoske republike. Vrh stebra krasi pozlačen bakren grb v obliki polmeseca s tremi zvezdami.

Med napisi na vseh straneh stebra so tudi Vodnikovi verzi iz pesmi “Ilirija oživljena” v slavo cesarja in Ilirskih provinc, ter pojasnilo, da so v temeljih spomenika shranjeni posmrtni ostanki neznanega francoskega vojaka. Izgrebli so jih na obronkih med Nadgorico in Črnučami pri Ljubljani, kjer je leta 1813 padlo več Francozov. Ilirski steber so z veliko slovesnostjo odkrili na današnji dan pred 90-imi leti.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

14. oktober

14.10.2019

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Karel Frančišek Remb, schoenbrunski mir, narodnoprebudno gibanje

Slikar  KAREL  FRANČIŠEK  REMB  je po začetnem uku slikarstva pri očetu Janezu Juriju okoli leta 1703 odšel v Gradec h grofu Attemsu, ki ga je najel za slikarsko opremo svoje nove palače in ga tudi poslal na šolanje v Italijo. Od tam je odšel na Dunaj in leta 1715 postal ravnatelj Lichtensteinove galerije. Delal je predvsem za zgornjeavstrijske samostane, pomembno naročilo pa je bila tudi slika za novo cerkev svetega Petra na Dunaju.

V Sloveniji so Rembova dela znana le v nadškofijskem ordinariatu in Šentjakobski cerkvi v Ljubljani, polg teh pa še dve mitološki sliki, ki naj bi izvirali iz Attemsove palače v Gradcu, nekateri poznavalci pa mu pripisujejo tudi poslikavo viteške dvorane v brežiškem gradu; pod freskami podpisa sicer ni, toda slikar je v stenske motive vključil svoj celopostavni avtoportret, ki naj bi tako poudaril pomembnost poslikave. Karel Frančišek Remb sodi v prvi rod avstrijskih baročnih slikarjev, v razvoj baroka na Slovenskem pa organsko ni vključen. Rodil se je na današnji dan leta 1675 v Radovljici.

—–

Na delu ozemlja, ki ga je morala Avstrija po sklenjenem “Schoenbrunskem miru”  prepustiti Franciji, je Napoleon na današnji dan ored 210-imi leti podpisal ukaz o ustanovitvi območja s posebnim statusom – imenoval ga je Ilirske province, podrejeno pa je bilo neposredno francoski osrednji vladi. Obsegalo je zahodno Koroško z Beljakom,  Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Upravno in kulturno središče provinc je postala Ljubljana.

Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim Vzhodom.

Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude  gospodarske krize (trgovanje z avstrijskimi deželami je bilo namreč onemogočeno) ter zaradi novih davčnih bremen in rekrutiranja moških v francosko vojsko, je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture.

Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj  ljudskih  in  rokodelskih  šol.

Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je pomembno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813  spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.

—–

Na obdobje Ilirskih provinc na našem ozemlju od leta 1809 do 1813 spominja v Ljubljani tudi tako imenovani Ilirski steber. Pobudo za njegovo postavitev je konec 30-ih let prejšnjega stoletja dala Glasbena matica, celotno ureditev območja spomenika v bližini Križank na današnjem Trgu francoske revolucije pa je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Spomenik iz hvarskega marmorja je visok 13 metrov. Na njegovi južni strani je pritrjena pozlačena bronasta  glava  Ilirije,  na  severni  Napoleonova  z  lovorovim  vencem,  delo kiparja Lojzeta Dolinarja, na zahodni strani pa pozlačena palmova veja, darilo francoske republike. Vrh stebra krasi pozlačen bakren grb v obliki polmeseca s tremi zvezdami.

Med napisi na vseh straneh stebra so tudi Vodnikovi verzi iz pesmi “Ilirija oživljena” v slavo cesarja in Ilirskih provinc, ter pojasnilo, da so v temeljih spomenika shranjeni posmrtni ostanki neznanega francoskega vojaka. Izgrebli so jih na obronkih med Nadgorico in Črnučami pri Ljubljani, kjer je leta 1813 padlo več Francozov. Ilirski steber so z veliko slovesnostjo odkrili na današnji dan pred 90-imi leti.


05.02.2024

16.februar - Peter Kozler (1824) in njegova »velika Slovenija«

Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

15.februar - Maks Sever(1884) vzpon in nacionalizacija uspešnega podjetja

Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

14. februar - Jure Franko in olimpijsko srebro iz Sarajeva (1984)

Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

13. februar - Franta Komel (1924) in delo na področju statistike

Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.02.2024

12. februar - Zoran Mušič (1909) in "Nismo poslednji"

Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

11. februar - Janez Pečar (1924) in kriminološka analiza korupcije

Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

10. februar - Marica Nadlišek Bartol (1867) urednica prvega slovenskega ženskega časopisa

Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

9. februar - Božidar Raič (1827) je prvi zapisal ime Pomurje

Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

8. februar - dan zapisan v našo kulturno in športno zgodovino

"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

7. februar - Jože Brilej (1924) učitelj, ki je pomagal zasnovati terme

Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

6. februar - 14. divizija slovenske partizanske vojske prekorači Sotlo (1944)

Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.02.2024

5. februar - Ljudmíl Hauptman (1884) zgodovinar novega kova

Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

4. februar - Slovenska matica (1864) naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo

Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

3. februar - "Kdo rojen prihodnjih bo meni verjel, da v letih nerodnih okrogle sem pel?"

Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

2. februar - hud mraz, zaledenela Sava in zamude vlakov (1929)

Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

1. februar - "Vstajenje Primorske" (1944)

Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.01.2024

31. januar - Marija Kmet (1891) pisateljica in žensko vprašanje

Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

30. januar - Bogo Gorjan (1924) dijak med organizatorji protifašističnega odpora

Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.01.2024

29. januar - padec letala in požar v Plečnikovi Univerzitetni knjižnici (1944)

Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.01.2024

28. januar - Matija Vertovec (1774) "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode"

Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 14 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov