Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Simon Sovoden, Luka Pintar, Cvetka Klančnik - Belin
Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas ima zgodovinar SIMON POVODEN: leta 1830, ko je bil kaplan na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp. in tako ustvaril prvi muzej na prostem na Slovenskem. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov, plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.
—–
Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar LUKA PINTAR je doštudiral klasično filologijo in slavistiko ter nato poučeval na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu. Od leta 1909 je bil kustos in direktor Študijske knjižnice v Ljubljani. Načrtno je študiral Prešernovo literarno zapuščino in leta 1900 pripravil kritično izdajo “Poezij”. Za Študijsko knjižnico je pridobil vso Prešernovo rokopisno zapuščino. Luka Pintar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Hotavljah pri Škofji Loki.
—–
V palači Ljubljanski dvor na Kolodvorski ulici v Ljubljani, so na današnji dan leta 1923 svečano odprli kino »Ljubljanski dvor«; to je bil tedaj največji in najlepši kinematograf na Balkanu. Dvorana je imela 520 sedežev, projektor Kinematik pa je bila tedaj najmodernejša filmska aparatura. Predstave je glasbeno spremljal ansambel šestih godbenikov. Deset let po odprtju – torej leta 1933 – pa so v kinu »Ljubljanski dvor« predvajali že prvi zvočni film z naslovom »Črna smrt«.
—–
CVETKA KLANČNIK – BELIN je bila ena izmed najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk. Bila je inštruktorica jadralnega letenja, ukvarjala pa se je tudi s padalstvom. Postavila je 28 jugoslovanskih ženskih rekordov v jadralnem letenju in dva svetovna: leta 1956 v hitrostnem preletu 200 kilometrskega trikotnika v enosednem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 54 kilometrov na uro in leta 1958 prelet sto kilometrskega trikotnika v dvosedežnem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 85 kilometrov na uro. Cvetka Klančnik Belin je prejela zlato značko C z dvema diamantoma in Bloudkovo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1931 v Ljubljani.
—–
Na osrednjem slovenskem gledališkem festivalu »Borštnikovem srečanju« se vsako leto v drugi polovici oktobra zvrstijo najboljše predstave domačih gledališč pretekle sezone. Festival je tekmovalne narave: podelijo nagrade za najboljšo predstavo, režijo in za igralske, glasbene in druge umetniške dosežke. Začetki festivala segajo v leto 1965, ko so se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor začeli Tedni slovenske drame, leta 1970 pa je dobilo srečanje ime po vzgojitelju mladih slovenskih gledaliških talentov, igralcu Ignaciju Borštniku.
Na srečanju podelijo tudi »Borštnikov prstan«, nagrado za življenjsko delo igralki ali igralcu, ki je v našem gledališkem prostoru zapustil globoko umetniško sled. Prvi prstan je pred 49-imi leti dobila Elvira Kraljeva, lani pa so ga podelili Janezu Škofu.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Simon Sovoden, Luka Pintar, Cvetka Klančnik - Belin
Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas ima zgodovinar SIMON POVODEN: leta 1830, ko je bil kaplan na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp. in tako ustvaril prvi muzej na prostem na Slovenskem. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov, plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.
—–
Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar LUKA PINTAR je doštudiral klasično filologijo in slavistiko ter nato poučeval na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu. Od leta 1909 je bil kustos in direktor Študijske knjižnice v Ljubljani. Načrtno je študiral Prešernovo literarno zapuščino in leta 1900 pripravil kritično izdajo “Poezij”. Za Študijsko knjižnico je pridobil vso Prešernovo rokopisno zapuščino. Luka Pintar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Hotavljah pri Škofji Loki.
—–
V palači Ljubljanski dvor na Kolodvorski ulici v Ljubljani, so na današnji dan leta 1923 svečano odprli kino »Ljubljanski dvor«; to je bil tedaj največji in najlepši kinematograf na Balkanu. Dvorana je imela 520 sedežev, projektor Kinematik pa je bila tedaj najmodernejša filmska aparatura. Predstave je glasbeno spremljal ansambel šestih godbenikov. Deset let po odprtju – torej leta 1933 – pa so v kinu »Ljubljanski dvor« predvajali že prvi zvočni film z naslovom »Črna smrt«.
—–
CVETKA KLANČNIK – BELIN je bila ena izmed najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk. Bila je inštruktorica jadralnega letenja, ukvarjala pa se je tudi s padalstvom. Postavila je 28 jugoslovanskih ženskih rekordov v jadralnem letenju in dva svetovna: leta 1956 v hitrostnem preletu 200 kilometrskega trikotnika v enosednem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 54 kilometrov na uro in leta 1958 prelet sto kilometrskega trikotnika v dvosedežnem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 85 kilometrov na uro. Cvetka Klančnik Belin je prejela zlato značko C z dvema diamantoma in Bloudkovo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1931 v Ljubljani.
—–
Na osrednjem slovenskem gledališkem festivalu »Borštnikovem srečanju« se vsako leto v drugi polovici oktobra zvrstijo najboljše predstave domačih gledališč pretekle sezone. Festival je tekmovalne narave: podelijo nagrade za najboljšo predstavo, režijo in za igralske, glasbene in druge umetniške dosežke. Začetki festivala segajo v leto 1965, ko so se v Slovenskem narodnem gledališču Maribor začeli Tedni slovenske drame, leta 1970 pa je dobilo srečanje ime po vzgojitelju mladih slovenskih gledaliških talentov, igralcu Ignaciju Borštniku.
Na srečanju podelijo tudi »Borštnikov prstan«, nagrado za življenjsko delo igralki ali igralcu, ki je v našem gledališkem prostoru zapustil globoko umetniško sled. Prvi prstan je pred 49-imi leti dobila Elvira Kraljeva, lani pa so ga podelili Janezu Škofu.
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Neveljaven email naslov