Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rudolf Golouh, Vladoša Simčič
Kralj Matjaž je pravljična oseba slovenskih pripovednih pesmi in pripovedk. V 19. stoletju so ga prevzeli v umetno književnost kot mitični simbol z nacionalnim in socialnim nabojem. Podobne zgodbe so znane tudi v drugih slovstvih srednje Evrope. Podlaga zanje je vsaj delno zgodovinska oseba, ogrsko-hrvaški kralj Matias Korvin, ki je živel od leta 1440 do 1490. Besedila o kralju Matjažu so se začela pojavljati že v 16. stoletju, torej kmalu po Korvinovi smrti. Pogosto je v že znanih besedilih nadomestil starejše pripovedne like. Njegove podobe v pesmih pa so precej drugačne od tistih v pripovedkah; v baladah in romancah prevladujejo ljubezenski, pustolovski, legendarni in mitični motivi.
V slovensko pisano slovstvo je kralj Matjaž prišel že z bukovniki, ljudskimi pesniki-pevci, ki so svoja ali tuja besedila tudi zapisovali. V umetno književnost je njegov lik segel prek objav in priredb ljudskih pesmi in pripovedk od Valentina Vodnika naprej. V obdobju moderne pa se je Kralj Matjaž spremenil v mitični simbol narodne odrešitve in delno tudi socialnega protesta.
—–
Letak, ki je bil natisnjen v Ljubljani na današnji dan leta 1751, je pozival deželnoknežjo oblast, naj resno posvari vse novinarje, katerih navedbe v časopisih so neresnične ali količkaj sumljive, da se takšnega pisanja vzdrže. V nasprotnem primeru bodo spoznani za krive in najstrožje kaznovani – z batinami (udarci s palico) in izgonom. Da bi ujeli takšne zlobne prestopnike, so ponujali ovaduhom, poleg njihove anonimnosti, tudi nagrado – sto zlatnikov.
—–
Pisatelj, novinar in politik RUDOLF GOLOUH se je rodil na današnji dan leta 1887 v Kopru. V letih od 1905 do 1908 je v Trstu izdajal anarhistična glasila v italijanščini, pozneje pa stopil v Jugoslovansko socialdemokratsko stranko in se pridružil njeni skupini Socialistična omladina. Po preselitvi v Ljubljano je bil leta 1920 med ustanovitelji komunistične stranke v Sloveniji, po vrnitvi k socialnim demokratom pa je bil izvoljen v ustavodajno skupščino.
Do leta 1941 je deloval tudi v Mariboru, in sicer kot novinar in prvi urednik »Delavske politike«, dve leti pozneje pa so ga nemške oblasti aretirale in poslale v Dachau. Kot literat je Rudolf Golouh napisal nekaj gledaliških del; njegova drama »Kriza« iz leta 1927 je znana po prvih množičnih prizorih v slovenskem gledališču.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Trstu rodila gledališka igralka VLADOŠA SIMČIČ. Po končani meščanski šoli se je zaposlila v Mariboru kot uradnica in hkrati nastopala na Ljudskem odru. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča, po uspešnem gostovanju tega gledališča v Ljubljani pa je dobila angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bila članica Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. Takoj po osvoboditvi je nastopala v Trstu, leta 1946 pa se je vrnila v Ljubljano in igrala v Drami ter pozneje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Bila je igralka s posebnim posluhom za občutljive, krhke, skoraj dekliške odrske podobe in jih je še v zrelih letih laže oblikovala kot svojim letom primerne. Leta 1981 je prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju gledališke igre.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Rudolf Golouh, Vladoša Simčič
Kralj Matjaž je pravljična oseba slovenskih pripovednih pesmi in pripovedk. V 19. stoletju so ga prevzeli v umetno književnost kot mitični simbol z nacionalnim in socialnim nabojem. Podobne zgodbe so znane tudi v drugih slovstvih srednje Evrope. Podlaga zanje je vsaj delno zgodovinska oseba, ogrsko-hrvaški kralj Matias Korvin, ki je živel od leta 1440 do 1490. Besedila o kralju Matjažu so se začela pojavljati že v 16. stoletju, torej kmalu po Korvinovi smrti. Pogosto je v že znanih besedilih nadomestil starejše pripovedne like. Njegove podobe v pesmih pa so precej drugačne od tistih v pripovedkah; v baladah in romancah prevladujejo ljubezenski, pustolovski, legendarni in mitični motivi.
V slovensko pisano slovstvo je kralj Matjaž prišel že z bukovniki, ljudskimi pesniki-pevci, ki so svoja ali tuja besedila tudi zapisovali. V umetno književnost je njegov lik segel prek objav in priredb ljudskih pesmi in pripovedk od Valentina Vodnika naprej. V obdobju moderne pa se je Kralj Matjaž spremenil v mitični simbol narodne odrešitve in delno tudi socialnega protesta.
—–
Letak, ki je bil natisnjen v Ljubljani na današnji dan leta 1751, je pozival deželnoknežjo oblast, naj resno posvari vse novinarje, katerih navedbe v časopisih so neresnične ali količkaj sumljive, da se takšnega pisanja vzdrže. V nasprotnem primeru bodo spoznani za krive in najstrožje kaznovani – z batinami (udarci s palico) in izgonom. Da bi ujeli takšne zlobne prestopnike, so ponujali ovaduhom, poleg njihove anonimnosti, tudi nagrado – sto zlatnikov.
—–
Pisatelj, novinar in politik RUDOLF GOLOUH se je rodil na današnji dan leta 1887 v Kopru. V letih od 1905 do 1908 je v Trstu izdajal anarhistična glasila v italijanščini, pozneje pa stopil v Jugoslovansko socialdemokratsko stranko in se pridružil njeni skupini Socialistična omladina. Po preselitvi v Ljubljano je bil leta 1920 med ustanovitelji komunistične stranke v Sloveniji, po vrnitvi k socialnim demokratom pa je bil izvoljen v ustavodajno skupščino.
Do leta 1941 je deloval tudi v Mariboru, in sicer kot novinar in prvi urednik »Delavske politike«, dve leti pozneje pa so ga nemške oblasti aretirale in poslale v Dachau. Kot literat je Rudolf Golouh napisal nekaj gledaliških del; njegova drama »Kriza« iz leta 1927 je znana po prvih množičnih prizorih v slovenskem gledališču.
—–
Na današnji dan leta 1910 se je v Trstu rodila gledališka igralka VLADOŠA SIMČIČ. Po končani meščanski šoli se je zaposlila v Mariboru kot uradnica in hkrati nastopala na Ljudskem odru. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča, po uspešnem gostovanju tega gledališča v Ljubljani pa je dobila angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bila članica Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju. Takoj po osvoboditvi je nastopala v Trstu, leta 1946 pa se je vrnila v Ljubljano in igrala v Drami ter pozneje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Bila je igralka s posebnim posluhom za občutljive, krhke, skoraj dekliške odrske podobe in jih je še v zrelih letih laže oblikovala kot svojim letom primerne. Leta 1981 je prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju gledališke igre.
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
Neveljaven email naslov