Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Jakopin, Janez Kadiš
Najstarejši datirani rokopis s slovenskimi besedami je Videmski rokopis. Na enem izmed listov so zapisana slovenska imena števnikov od 1 do 42 (od edem do štirideset ino dva). Nad temi vpisi je datum 29. 10. 1458 in piščev podpis: Nícholo pentor (slikar), na naslednji strani pa so sredi tujega besedila še slovenski števniki za stotice in tisočice (edem taužem, dva taužem). Pisec je bil, sodeč po furlanskem besedilu, Italijan ali Furlan iz Krmina oziroma okolice. Videmski rokopis hrani občinska knjižnica v Vidmu.
—–
V drugi polovici 19. stoletja je čaščenje cesarja Franca Jožefa I. v Avstro-Ogrski doseglo višek s postavljanjem njegovih spomenikov kot po tekočem traku. Po spomeniku v Mariboru so na današnji dan leta 1892 na pobudo nemških prebivalcev slavnostno odkrili cesarjev kip tudi v Celju. Po mestu je bilo razobešenih mnogo pruskih, cesarskih in štajerskih zastav, na zvoniku Marijine cerkve jih je plapolalo kar osem. Odkritje je popestrilo še bobnenje možnarjev, navdušeni vzkliki tisočglave množice, polaganje vencev in slavnostni govori. V njih so cesarja častili, ker “je liberalno vladaril, centraliziral in narode germaniziral.”
Po propadu habsburške monarhije pa so se kipu začeli pisati hudi časi. Že novembra leta 1918 so Francu Jožefu neznanci odbili nos, ga ogrnili z raztrganim dežnim plaščem in mu na glavo posadili čelado. Le dober mesec pozneje pa je cesarjev kip, kot so zapisali časniki, “izgubil ravnotežje in obležal na tleh”. Še istega dne so kip odpeljali in prodali za staro železo.
—–
Jezikoslovec in leksikograf FRANC JAKOPIN je leta 1949 iz slavistike diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti, se nato izpopolnjeval v Göttingenu, Krakovu, Varšavi in Moskvi, leta 1978 pa je doktoriral z razpravami iz slovenske antroponimije – to je imenoslovja. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je predaval ruski jezik, bil je znanstveni svetnik in upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik glavnega uredniškega odbora »Slovarja slovenskega knjižnega jezika« ter predsednik komisije za »Slovenski pravopis«, urejal pa je tudi številne jezikoslovne zbornike in monografije. Leta 1989 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot gost je med drugim predaval na univerzah v Združenih državah Amerike, Franciji in Belorusiji ter v Celovcu in Trstu. Obravnaval je predvsem vzhodnoslovanske jezike, slovenski jezik ter zgodovino slovenistike in slavistike.
Franc Jakopin sodi med najpomembnejše slovenske imenoslovce, bil pa je tudi naš največji strokovnjak za ruski jezik in vzhodnoslovansko jezikoslovje. Za svoje delo je leta 1993 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Dramljah pri Celju.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Radljah ob Dravi rodil lutkar JANEZ KADIŠ. Po poklicu je bil učitelj. Pri kulturnoumetniškem društvu Jože Hermanko je ustanovil lutkovno gledališče, ki ga je vodil do leta 1958. S tem je postavil temelje stalnemu lutkovnemu gledališču v Mariboru. Kot lutkar solist je obiskoval odročne zaselke, zlasti v severovzhodni Sloveniji, in otroke razveseljeval predvsem z likom Pavlihe. Lutke je uporabljal tudi pri učiteljskem delu. Janez Kadiš je napisal in priredil več lutkovnih iger in jih objavil v zbirki “Pri Ježonovih”.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Jakopin, Janez Kadiš
Najstarejši datirani rokopis s slovenskimi besedami je Videmski rokopis. Na enem izmed listov so zapisana slovenska imena števnikov od 1 do 42 (od edem do štirideset ino dva). Nad temi vpisi je datum 29. 10. 1458 in piščev podpis: Nícholo pentor (slikar), na naslednji strani pa so sredi tujega besedila še slovenski števniki za stotice in tisočice (edem taužem, dva taužem). Pisec je bil, sodeč po furlanskem besedilu, Italijan ali Furlan iz Krmina oziroma okolice. Videmski rokopis hrani občinska knjižnica v Vidmu.
—–
V drugi polovici 19. stoletja je čaščenje cesarja Franca Jožefa I. v Avstro-Ogrski doseglo višek s postavljanjem njegovih spomenikov kot po tekočem traku. Po spomeniku v Mariboru so na današnji dan leta 1892 na pobudo nemških prebivalcev slavnostno odkrili cesarjev kip tudi v Celju. Po mestu je bilo razobešenih mnogo pruskih, cesarskih in štajerskih zastav, na zvoniku Marijine cerkve jih je plapolalo kar osem. Odkritje je popestrilo še bobnenje možnarjev, navdušeni vzkliki tisočglave množice, polaganje vencev in slavnostni govori. V njih so cesarja častili, ker “je liberalno vladaril, centraliziral in narode germaniziral.”
Po propadu habsburške monarhije pa so se kipu začeli pisati hudi časi. Že novembra leta 1918 so Francu Jožefu neznanci odbili nos, ga ogrnili z raztrganim dežnim plaščem in mu na glavo posadili čelado. Le dober mesec pozneje pa je cesarjev kip, kot so zapisali časniki, “izgubil ravnotežje in obležal na tleh”. Še istega dne so kip odpeljali in prodali za staro železo.
—–
Jezikoslovec in leksikograf FRANC JAKOPIN je leta 1949 iz slavistike diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti, se nato izpopolnjeval v Göttingenu, Krakovu, Varšavi in Moskvi, leta 1978 pa je doktoriral z razpravami iz slovenske antroponimije – to je imenoslovja. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je predaval ruski jezik, bil je znanstveni svetnik in upravnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik glavnega uredniškega odbora »Slovarja slovenskega knjižnega jezika« ter predsednik komisije za »Slovenski pravopis«, urejal pa je tudi številne jezikoslovne zbornike in monografije. Leta 1989 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Kot gost je med drugim predaval na univerzah v Združenih državah Amerike, Franciji in Belorusiji ter v Celovcu in Trstu. Obravnaval je predvsem vzhodnoslovanske jezike, slovenski jezik ter zgodovino slovenistike in slavistike.
Franc Jakopin sodi med najpomembnejše slovenske imenoslovce, bil pa je tudi naš največji strokovnjak za ruski jezik in vzhodnoslovansko jezikoslovje. Za svoje delo je leta 1993 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Dramljah pri Celju.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Radljah ob Dravi rodil lutkar JANEZ KADIŠ. Po poklicu je bil učitelj. Pri kulturnoumetniškem društvu Jože Hermanko je ustanovil lutkovno gledališče, ki ga je vodil do leta 1958. S tem je postavil temelje stalnemu lutkovnemu gledališču v Mariboru. Kot lutkar solist je obiskoval odročne zaselke, zlasti v severovzhodni Sloveniji, in otroke razveseljeval predvsem z likom Pavlihe. Lutke je uporabljal tudi pri učiteljskem delu. Janez Kadiš je napisal in priredil več lutkovnih iger in jih objavil v zbirki “Pri Ježonovih”.
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov